»Hrvaška je za obdobje 2021–2027 dobila 25 milijard evrov. Slovenija 5,8 milijarde.«
Dva mostova v Turčiji čez reko Evfrat, zdaj pa 1.600-metrski most čez kanal, ki bo Črno morje povezal s Sredozemskim. V Alžiriji 600-metrski viadukt. Most na Pelješac. Štirje veliki viadukti v Izraelu. Črni Kal v Sloveniji.
- Goran Novković
- 17 novembra, 2026
- Intervju
- Foto: Barbara Reya
To so samo nekateri gradbeni objekti, pod katere je podpisan Marjan Pipenbaher, direktor in lastnik podjetja Pipenbaher Consulting Engineers iz Slovenske Bistrice ter direktor in solastnik podjetja Ponting iz Maribora.
Največji mostovi se danes gradijo na Norveškem čez fjorde in v Aziji, pa ne samo na Kitajskem. Največji viseči most danes ni kitajski, ampak turški – z razponom več kot 2.000 metrov. Res pa Kitajci že gradijo dva nova mostova z razponoma 2.200 in 2.400 metrov,«
navaja Marjan Pipenbaher. Ker odlično pozna razmere v svetu, je idealen sogovornik tudi za pogled na gradbene razmere v Sloveniji »od zunaj«: »Ko vidiš svet, drugače gledaš na Slovenijo – na njeno razcepljenost, drobnjakarstvo, neodločnost.«
Kako bi rešili ozka grla slovenskih cest?
Ključno: slovenski avtocestni križ mora postati šestpasoven. Drugače ne gre, vse drugo je iluzija. Zelo pomembno je razbremeniti Ljubljano. Odseka s šestpasovnico proti Domžalam in Primorski sta dober korak. Ko promet steče, se vse spremeni. Promet sicer ne bo več tako naraščal. A pretočnost je mogoče zagotoviti samo s šestimi pasovi.
Zdaj v kolonah izgubljamo milijone ur. Če te ure pomnožimo s 50 do 60 evri, dobimo na stotine milijonov evrov izgub letno. O tem ne razmišlja nihče.
Treba pa je graditi kakovostno, da je vzdrževanja pozneje čim manj. Malo več vložimo v kakovost, a se to pozneje izplača. Cestne zapore so namreč glavni vzrok prometnih nesreč.
Kaj pa je po vašem mnenju treba storiti na železniškem omrežju?
Slovenija je hribovita in utopično je pričakovati, da bomo bistveno povečali hitrost na obstoječih progah. Toda ena minuta skrajšanja potovanja je na državni ravni vredna 60 milijonov evrov. Če želimo hitre vlake, potrebujemo povsem novo progo: Koper–Ljubljana–Maribor in naprej proti Avstriji in Madžarski.
Tu trčimo na nasprotna mnenja ekologov, lokalnih skupnosti in prostorske omejitve. Tako se poraja vprašanje, ali bo imela katera vlada dovolj energije za takšen projekt.
Na Črnem Kalu je bilo rečeno, da bo izjemno težko zgraditi viadukt, ne da bi uničili krajinsko sliko. Danes je viadukt tako integriran v krajino, da si v mentalni podobi Slovencev brez njega doline ne predstavljamo več.
Pri projektu dveh dodatnih železniških viaduktov smo zelo študirali, kako ju umestiti v prostor, da ne bosta skazila doline. Odločili smo se za rešitev, da sta železniška viadukta videti kot hitra potniška vlaka, ki švigneta čez dolino. Seveda pa posodobitev železnice terja milijarde evrov …
Kakšna je optimalna rešitev za železnice?
Enkrat bomo morali doseči konsenz. Vemo pa, da hitre proge Slovenija sama ne more financirati. Hitra proga bi morala biti del evropskih koridorjev, saj Slovenija za kaj takšnega nima denarja.
A Avstrijci so nas že prehiteli. Povezali so se z Jadranom prek Italije. Nova proga Celovec–Gradec omogoča pot, ki od Beljaka do Gradca traja le eno uro. Mi smo začeli o drugem tiru razmišljati leta 2000. Zdaj je leto 2026. Tako ne gre; odločitve je treba sprejeti in izvesti. Tak projekt bi moral biti končan v sedmih do osmih letih, ne v 26 letih.
So na voljo še kakšne druge nove rešitve in tehnologije za izboljšanje pretočnosti?
Na mestni ravni je to tramvaj. Ljubljana s 300.000 prebivalci je zrela zanj. Gradec s 300.000, Linz z 200.000, Innsbruck s 130.000 prebivalci – vsi imajo tramvaj. Deluje fantastično.
Druga rešitev je serija hitrih potniških vlakov ob konicah, denimo zjutraj – kot Avstrijci. Če bi vožnja iz Kopra v Ljubljano trajala uro in pol, bi ljudje začeli uporabljati vlak. Ampak ti vlaki bi se ustavljali le denimo na dveh postajah do Ljubljane in nato podobno do Maribora.
Direktor Kolektorja CPG Kristijan Mugerli je predlagal vzporedno tranzitno avtocesto med Postojno in Ljubljano, torej na območju največjega ozkega grla. Se strinjate?
To žal ni realno. V prostor je ne bomo mogli umestiti. Če bi imeli šestpasovno cesto od Kopra do Ljubljane, bi se pretočnost izjemno povečala. Tovorna vozila bi vozila po enem pasu, dva pa bi bila na voljo večinoma le osebnim vozilom. Ljudje bi se na takšni cesti počutili varnejše, manj bi zavirali, vožnja bi bila bolj tekoča. Spomnite se izkušenj z nemških avtocest.
Kakšno je trenutno stanje mostov v Sloveniji?
Na avtocestah in državnih cestah je solidno. Za to skrbita Dars in Direkcija RS za infrastrukturo. Problem pa so občinski mostovi. Po poplavah smo se organizirali in hodili po občinah. Našli smo okoli 500 manjših mostov, ki sploh niso zavedeni v katastrih! Nihče jih ni vzdrževal. To pa je ključno – ob predpogoju, da je gradnja kvalitetna. Pri kvaliteti ne smemo varčevati.

Po poplavah smo se organizirali in hodili po občinah. Našli smo okoli 500 manjših mostov, ki sploh niso zavedeni v katastrih!«
Kaj je večji problem v Sloveniji? Da se ne dela dovolj kakovostno? Ali pa nekatere investicije v preteklosti mogoče niso bile izvedene optimalno?
Pri avtocestah iz 70. let, recimo pri Ravbar komandi ali predorih iz Celja proti Mariboru, je problem konstrukcijska zasnova viaduktov: prostoležeči nosilci, ogromno ležišč, dilatacij. Stanje v stroki je bilo takrat drugačno. Tudi neredno vzdrževanje je naredilo svoje, da so objekti propadali.
Pri viaduktu Slatina pri Tepanjah sem opravil forenzično analizo objekta in ugotovil, da je ekonomsko ne bi bilo upravičeno še enkrat sanirati. Tako sem predlagal, da se več kot 50 let star viadukt poruši in nadomesti z novim sodobno zasnovanim viaduktom. To je 440 metrski viadukt.
Obsežna rekonstrukcija in ojačitev bi praktično dosegla vrednost izvedbe novega objekta. V takšnem primeru je objekt treba porušiti in zgraditi novega. Potem bomo ob kvalitetnem vzdrževanju mirni naslednjih 100 let.
Velik problem je tudi viadukt Dolgi most v Ljubljani. Treba ga bo začasno ojačati. Ljubljana je sprejela občinski prostorski načrt, da južna in vzhodna obvoznica postaneta tripasovni. Na Dolgem mostu bosta zgrajena nova štiripasovna viadukta. A zaradi prometa, ki bo dotlej tekel čezenj, bo treba okrepiti zdajšnji viadukt. Tako se bo Ljubljana po izgradnji novih viaduktov ob konicah v prihodnje hitreje izpraznila.
Sodelovali ste pri projektih na Hrvaškem in v Sloveniji. Zdi se, da je Hrvaška vstop v EU za gradnjo infrastrukture finančno izkoristila bistveno bolje kot Slovenija, drži?
Hrvaška je za obdobje 2021–2027 dobila kar 25 milijard evrov, Slovenija pa 5,8 milijarde. Premier Andrej Plenković, ki sem ga nekajkrat srečal v času gradnje pelješkega mostu, ima projekte pod nadzorom. Pripravljajo jih na zalogo. Ne cincajo. Plenković je bil v preteklosti v Bruslju. Tam Hrvati tudi zelo dobro kotirajo.
Operativni so. Ko se odločijo, projekt izpeljejo, tudi ko gre za avtocesto od Pelješca proti Dubrovniku. Za tak projekt se sam sicer ne bi odločil, ker je prevelik poseg v naravo. Hkrati pa so to letalske turistične destinacije.
Slovenska gradbena podjetja so po zadnjih podpisih pogodb bolj prisotna tudi pri gradnji kvarnerskega dela avtoceste. Se lahko obeta večji nastop slovenskih podjetij na tujih trgih ali je to iluzorno pričakovati?
Mislim, da ni iluzorno. Kolektor je postal dovolj močan in tehnološko usposobljen, da se lahko brez težav prijavlja na velike razpise. Zgradil je drugi tir. Ima reference, s katerimi se brez težav javi na tak natečaj.
Podpisali so pogodbo za 250 milijonov evrov, ki vključuje štiri predore, večje mostove in druge objekte. To so resni projekti, pridobljeni po ekonomsko vzdržnih cenah – ne takšni, kjer bi tekmovali s Turki in poslovali z izgubo.
Sodelovali ste s kitajskimi izvajalci. Kakšne so vaše izkušnje z njimi, če jih primerjate z domačimi ali evropskimi izvajalci?
Kitajske korporacije so ogromne, z letnimi prometi med 30 in 150 milijardami dolarjev. Organizirani so v grozde – specializirane enote, ki hitro najdejo podizvajalce. Na Hrvaškem so bili presenečeni, ker so z veliko truda našli komaj dva ali tri; na Kitajskem se jih javi tudi sto.
Izjemno so disciplinirani, delujejo strogo hierarhično, a so manj striktni pri kakovosti. Pri varjenju in betonu smo imeli kar nekaj takšnih primerov. Pri betonu visoke kakovosti, kot je na pelješkem mostu, sta namreč potrebna stroga disciplina in negovanje betona, da se ne pojavijo mikro razpoke. Pa pogodbe morda razumejo malo drugače kot v Evropi, ko gre za dodatna dela. Se pa izjemno trudijo.
Pri pelješkem mostu so se pojavile površinske razpoke. Kaj se tam dogaja?
Gre za razpoke v površinskem sloju, globine 25 do 40 milimetrov. Pripravili smo projekt sanacije. Ne gre za velik problem. Hrvaške ceste ne govorijo o sanaciji, ampak o odpravi pomanjkljivosti. Dela naj bi se začela oktobra in končala pred turistično sezono.
Sodelujete pri še dveh velikih projektih na Hrvaškem – pri Kaštelanskem mostu pri Splitu in pri mostu na Krk. Kdaj bi lahko bila zgrajena?
Most na Krk je vezan na železnico in širšo zgodbo. Prej kot v desetih letih ga ne bo. Kaštelanski most pa je odvisen od razlastitev, študij vplivov na okolje in pritožb. Realno bi lahko bil izveden v sedmih do desetih letih.

Če bi vožnja iz Kopra v Ljubljano trajala uro in pol, bi ljudje začeli uporabljati vlak. Ampak ti vlaki bi se ustavili le na dveh postajah do Ljubljane in podobno do Maribora.«
Arhitekturno bo Kaštelanski most izjemen. V njem bo vtkana zgodba zvonika svetega Duje. Imel bo dva pilona, cestna in pomorska vrata, razpon bo 400 metrov. Kabli so v sredini, da ne bodo zastirali razgleda.
Naj vam zaupam še to zgodbo. Imam mlajšega brata Jožeta in nekoč sem vprašal, zakaj tega imena kot prvorojenec nisem dobil jaz.
Avgusta 1957 so šli moji na morje, z vlakom v Split. Tam so šli tudi na hrib Marjan – in po njem sem dobil ime. Kako se nekatere zadeve vrnejo! Rad imam Split, zdaj pa bom projektiral most pod Marjanom.
Nov most na Krk pa je tehnično zahtevnejši: razpon bo več kot 600 metrov, globina morja 40 metrov. Piloni morajo biti blizu obale. Rešitev je obešen most s poševnimi zategami. V sredini bo železnica, zato bo njegova širina kar 36 metrov.
Kaj pa doma? Katere projekte trenutno pripravljate?
Podpisani imamo pogodbi za nova viadukta na drugem dodatnem tiru – Gabrovica in Vinjan. Viadukt Vinjan bo dolg več kot 950 metrov. To bo tudi največji železniški viadukt v Sloveniji.
Drugi projekt je most čez Krko na zahodni obvoznici Novega mesta. Pod mostom bo kolesarska pot, stebri pa so zasnovani tako, da ustvarjajo učinek katedrale. Mislim, da bo to eden najlepših mostov pri nas.
Mostovi živijo 100 do 120 let. Nas ne bo več, oni pa bodo ostali, zato jih je treba narediti maksimalno dobro, ne glede na plačilo. Lepo je videti, da ljudje most sprejmejo – kot na Pelješcu, kjer je ta spremenil turizem, omogočil odprtje novih hotelov, oživil kraje. Enako je bilo na Ptuju, ko smo odprli most za pešce.
Kakšni pa so vaši največji načrti v tujini?
Največji je most v Turčiji, Pertek Bridge, čez akumulacijsko jezero Evfrata. Jezero je široko štiri kilometre, v sredini pa je tudi otoček s staro turško trdnjavo. Na manjšem delu je jezero plitvo, tam bo zgrajen enostaven most, na preostalem delu pa je globoko 80 metrov. Tam bo treba zgraditi most s poševnimi zategami in glavnim razponom 1080 metrov.
Piloni bodo visoki skoraj 300 metrov. Pripravili smo dve različici – most s poševnimi zategami in viseči most. To je projekt svetovnega merila. Obstoječa dva nova mostova čez Evfrat, ki sem jih tudi zasnoval, sta potresno izolirana in sta brez poškodb preživela rušilni potres 25 kilometrov od epicentra.
O drugem tiru smo začeli razmišljati leta 2000 – zdaj je leto 2026. Tako ne gre. Tak projekt bi moral biti končan v sedmih do osmih letih, ne v 26 letih.«
Zdaj v kolonah izgubljamo milijone ur. Če te ure pomnožimo s 50 do 60 evri, dobimo na stotine milijonov evrov izgub letno. O tem ne razmišlja nihče.«
Ključno: slovenski avtocestni križ mora postati šestpasoven. Drugače ne gre. Vse drugo je iluzija.«
Preberite tudi
Iz posebnih izdaj

Korakanje v finančno samostojnost: odlašajte z nakupi
Se sliši malce smešno? Zadeva dejansko deluje. Odlog zadovoljstva ni odrekanje radostim, temveč zavestna odločitev,

Milijarda evrov! Na slovenskih cestah kraljuje Porsche
Katera podjetja, povezana s prometom in logistiko, so največja v Sloveniji?
Katera so najboljša mala in srednja podjetja v tej

Dragi politiki, mlade ne zanimajo politične stranke, ampak DOM
V ponedeljek izide nova številka revije Podjetna Slovenija. V uvodniku z naslovom »Dragi politiki, na mladih svet stoji« se odgovorni

Pristavec: Čolnarji, žnidarji, kmetje, furmani, prevozniki → podjetniki
Igor Izidor, Igor in Štefan Pristavec, Prigo, 43. med največjimi podjetniškimi podjetji.