Trden most med slovenskim in srbskim gospodarstvom
V 23 letih delovanja je Slovenski poslovni klub Beograd zgradil močno povezavo med slovenskimi in srbskimi podjetji ter mnogim slovenskim družbam odprl vrata do srbskega trga. Priložnost za nadgradnjo tega sodelovanja bo Expo 2027 v Beogradu. O tem nam je več povedala mag. Danijela Fišakov, predsednica Slovenskega poslovnega kluba Beograd.
- Slovenski poslovni klub Beograd
- Promocijsko besedilo
V čem je poslanstvo Slovenskega poslovnega kluba v Srbiji?
Klub je leta 2003 nastal iz praktične potrebe slovenskih gospodarstvenikov po povezovanju, izmenjavi izkušenj in medsebojni podpori. Iz te potrebe je zrasla poslovna skupnost podjetij različnih velikosti, panog in porekla. Z leti je sodelovanje postalo vse bolj dvosmerno: slovenskim podjetjem pomagamo v Srbiji, srbska pa povezujemo s sogovorniki v Sloveniji.
V čem vidite največje dosežke v 23 letih njegovega delovanja?
V odnosih, ki so prestali preizkus časa. Ko sem leta 2013 prevzela njegovo vodenje, smo imeli 53 članov, danes jih imamo 161. Okrepili smo tudi sodelovanje z institucijami in drugimi poslovnimi združenji ter članom omogočili dostop do širše mednarodne mreže.
Kako danes podpirate slovenska podjetja pri vstopu na srbski trg?
Da bi podjetju lahko pomagali, moramo razumeti, kaj išče, kaj ponuja in kakšne cilje ima. Nato ga povežemo s potencialnimi kupci, dobavitelji, strokovnjaki ali pristojnimi institucijami.
»Čez deset let si želim, da bi člani ob novi zamisli ali poslovnem izzivu še vedno najprej pomislili: „Obrnimo se na klub, tam nas bodo znali povezati.«, pravi mag. Danijela Fišakov, predsednica Slovenskega poslovnega kluba Beograd.
Katere so po vaših izkušnjah največje prednosti, pa tudi
največji izzivi, s katerimi se slovenska podjetja soočajo pri vstopu
na srbski trg?
V Srbiji imajo dobro izhodišče. Geografska bližina, dolgoletne gospodarske vezi in prepoznavnost številnih slovenskih blagovnih znamk olajšajo prve korake. Slovensko gospodarstvo je pogosto povezano s kakovostjo, strokovnostjo in zanesljivostjo, kar odpira vrata do pogovora. Izzivi se pojavljajo pri administrativnih postopkih, razumevanju predpisov, plačilnih navad in cenovnih pričakovanj ter pri iskanju ustreznih kadrov. Dovolj časa je treba nameniti tudi izbiri in preverjanju lokalnega partnerja.
Kaj pri svojem delovanju načrtujete za leto 2027?
Še več pozornosti želimo nameniti ciljnemu povezovanju podjetij, obiskom dobrih praks in srečanjem, ki omogočajo poglobljen pogovor. Med vsebinskimi poudarki bodo praktična uporaba umetne inteligence, razvoj kadrov, energetika, logistika in možnosti regionalnega širjenja. Razvijati želimo tudi sodelovanje v obe smeri. Posebno mesto bo imel Expo 2027, ob katerem želimo članom pomagati prepoznati možnosti sodelovanja in se nanje pravočasno pripraviti.
Kako pa se na Expo 2027 pripravljate?
Našo vlogo vidim predvsem pri posredovanju informacij, povezovanju zainteresiranih podjetij ter pomoči pri pripravi poslovnih obiskov in sestankov. Pomembno se mi zdi, da podjetja pridejo pripravljena, dobro izkoristijo svoj čas in vedo, kako nadaljevati začete pogovore.
Na kakšen način lahko Expo 2027 okrepi sodelovanje med slovenskim in srbskim gospodarstvom?
Lahko omogoči srečanja, do katerih bi sicer težje prišlo. Potencial vidim pri tehnologijah, trajnostnih rešitvah, logistiki, turizmu ter storitvah, povezanih s športom, glasbo in ustvarjalnostjo. Posebej zanimiva je možnost skupnih ponudb za tretje trge.
Kako vidite prihodnost kluba?
Želim si klub, v katerem lahko član odkrito pove, kaj potrebuje, in ve, da ga bomo poslušali ter se odzvali. Veliko priložnost vidim v vključevanju mladih podjetnikov in nove generacije vodij ter njihovem povezovanju z izkušenimi gospodarstveniki.
Preberite tudi:
