Več zaposlitev, en regres? FURS pojasnjuje

Če delavec dela s krajšim delovnim časom pri več delodajalcih, skupni delovni čas pa dosega polni delovni čas, vsak delodajalec izplača sorazmerni del regresa glede na zaposlitev pri njem.

Sorazmerno se določi tudi meja za ugodnejšo davčno obravnavo regresa in obravnavo pri obračunu prispevkov. Pri presoji štejeta tako znesek, ki ga izplača posamezni delodajalec, kot tudi obseg zaposlitve, na katerega se izplačilo nanaša.

Kaj če se okoliščine spremenijo po izplačilu?

Kot pojasnjuje FURS, delodajalcu v določenih primerih ni treba popravljati že oddanega obračuna REK ali naknadno drugače davčno obravnavati izplačanega regresa, če so bili pogoji za takšno obravnavo izpolnjeni ob izplačilu, spremenili pa so se šele pozneje.

Kot primer navaja položaj, ko delavec prejme celoten regres pod pogoji za ugodnejšo davčno obravnavo, nato pa mu delovno razmerje preneha. Delodajalec lahko od delavca zahteva vračilo sorazmernega dela regresa.

Če delavec tega zneska ne vrne, delodajalcu zgolj zaradi tega ni treba popravljati obračuna REK ali že izplačanega dohodka obravnavati drugače.

Enako načelo se lahko uporabi tudi v drugih primerih naknadne spremembe okoliščin, ki vplivajo na višino pravice do regresa, npr. ob prehodu s polnega na krajši delovni čas ali ob smrti delavca.