»Če pogledate dajatve na plače v Sloveniji, je presenetljivo, da so ljudje tako mirni.«

Gabriele Rose je pred nekaj meseci postala predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice v Ljubljani. Pred tem je bila posebna predstavnica Nemške gospodarske zbornice za azijsko pacifiško regijo, torej za del sveta, ki trenutno izkazuje najvišjo gospodarsko rast.

Ker odlično pozna tudi EU in Nemčijo, smo se z njo pogovarjali o gospodarskih razmerah v Sloveniji, Nemčiji, EU in svetu. Kje so priložnosti in kje izzivi za slovenska podjetja?

Kako realne so napovedi postopnega okrevanja nemškega gospodarstva v letih 2026–2027? Ste optimistični?

Vedno sem optimistična. Nimam steklene krogle, v katero bi lahko pogledala, ampak mislim, da je naša nemška vlada sprejela nekaj res pomembnih korakov na področju reform. Če ji bo sprejeto uspelo tudi implementirati, je to zelo dober prvi korak.

Pričakujemo tudi še nekaj strukturnih reform, ki bi izvedbo olajšale. A verjamem, da se bo nemško gospodarstvo vrnilo na stara pota. Obstoječe napovedi postopnega okrevanja – 0,6 odstotka v 2026 in 0,9 odstotka v 2027 – odražajo previden optimizem, čeprav je pot še polna izzivov.

Pred dvema ali tremi leti sem imel intervju s predstavnikom münchenskega inštituta Ifo. Tudi on je bil optimist, pa se okrevanje še ni zgodilo. Kaj je danes drugače?

Razlika je v tem, da je naša vlada res zbrala pogum in naredila korak k reformam. V Nemčiji poteka velika razprava o tem, ali so vse teme, ki jih reforme pokrivajo, ustrezne. Mislim, da je bilo to nujno pokazati tudi javnosti. Reagirali smo. Pred situacijo si ne zatiskamo več oči.

Kateri dejavniki bodo odločilni za preobrat?

Energija, birokracija … Če obstaja predpostavka, da moraš ob vlogi za dovoljenje predložiti gore dokumentacije, je težko poslovati. Podjetja se spoprijemajo z ogromnimi administrativnimi zahtevami – podobno kot v Sloveniji.

Logiko bi morali obrniti: ustvariti konkurenčno okolje, kjer je manj birokratskih bremen. Če nam res uspe odpraviti pretirano dokumentacijo, kot je predvideno v reformni agendi nemške vlade, bo to velik korak.

Katere rešitve vidi nemška industrija za učinkovito spoprijemanje z visokimi cenami energije in zelenim prehodom? Nemčija je bila v preteklosti, do ukrajinske vojne, vezana na rusko energijo.

Tudi Američani zdaj igrajo drugačno vlogo kot v preteklosti. Kakšna je rešitev za nemški energetski izziv?

V obdobju negotovosti vedno obstajajo geopolitična tveganja, ki so nepredvidljiva. To je nova normalnost in nanjo se moramo prilagoditi.

Ko omenjate rusko agresijo na Ukrajino in njen vpliv na nemško gospodarstvo: mislim, da sta Nemčija in nemško gospodarstvo pokazala, kako hitro se lahko prilagodiš in zmanjšaš odvisnost od enega dobavitelja.

Kljub temu so cene energije še vedno zelo visoke. To je ovira, ki preprečuje, da bi se gospodarstvo res vrnilo na pravo pot. Naša organizacija v Nemčiji vedno poudarja, da bi se morale cene energije znižati.

Je mogoče, da se bo Nemčija kmalu vrnila k jedrski energiji?

V situacijah, ko primanjkuje energije ali so stroški zelo visoki, lahko pogledamo portfelj in razmislimo o drugih virih. O tem seveda razpravljamo tudi v Nemčiji. Osebno ne verjamem, da se bomo vrnili, ker ta tema zahteva družbeni konsenz. A počakajmo.

Nemčija je pogosto uporabljala francosko jedrsko elektriko. Lahko takšen francosko-nemški dogovor pričakujemo tudi v prihodnje?

Odvisno je od tega, kako se bo Nemčija razvijala na energetskem področju. V nekaterih regijah se že v celoti oskrbujemo iz obnovljivih virov. Prihajam s severa – tam uporabljamo veter, pa tudi sončne elektrarne.

Seveda po potrebi vzamemo tudi jedrsko energijo. Če pa imajo podjetja določene energetske standarde za svoje delničarje, morajo slednjim pojasniti, kakšno energijo uporabljajo. To je njihova odločitev. Ne vem, ali bo jedrska energija njihova prva izbira.

Kako nemška podjetja ocenjujejo konkurenčnost Slovenije v primerjavi z Višegrajsko skupino in Zahodnim Balkanom?

Žal zelo slabo. Pred kratkim sem morala to predstaviti na tiskovni konferenci kot eno svojih prvih nalog v Sloveniji. Številke so res slabe. Slovenija je povsod, kamorkoli v naši anketi pogledate, zadnja. Ni prijazno poslovno okolje – zaradi stroškov, davkov, vsega.

Kljub temu je zdaj okno priložnosti za preobrat, da se Slovenija ponovno vzpostavi kot poslovno prijazna država. V preteklosti je bila vedno vodilna. Nihče v regiji ji ni mogel slediti, ker je bila res poslovno usmerjena. A v zadnjih petih letih se je nekaj spremenilo.

Ob obisku podjetij mi je eden izmed direktorjev povedal, da se kot poslovni subjekt v Sloveniji ne počutijo več dobrodošli.

Včasih slišim, da Nemčija išče le poceni delovno silo. To ni res. Nemška podjetja iščejo kvalificirane ljudi. Če pa pogledate plače po Evropi – Italija je pod Slovenijo.

Podjetja si želijo, da zaposleni na koncu meseca dobijo dostojno plačo. A če pogledate dajatve na plače v Sloveniji, je presenetljivo, da so ljudje tako mirni.

Kakšni so rezultati vaše ankete o Sloveniji?

Po anketi AHK Slovenija 2026 Slovenija izgublja konkurenčnost v primerjavi z državami srednje in vzhodne Evrope (CEE). Je na 12. mestu med 14 državami po lokacijskih dejavnikih, 13. po gospodarskih obetih in zadnja po zaposlovalnih namerah.

Hrvaška je 6. od 14 držav, kar kaže na naraščajočo regionalno konkurenco. Rezultati nakazujejo, da Slovenija postaja manj privlačna poslovna lokacija in da obstaja tveganje selitve podjetij v sosednje države z ugodnejšim poslovnim okoljem.

Kateri tipi naložb nemških podjetij so v Sloveniji še vedno verjetni, če se poslovno okolje izboljša?

Vse, kar je povezano s tehničnim inženiringom, predvsem pa izdelki, povezani z obrambnim sektorjem. Nemčija močno investira v obrambo. Veliko potreb je v obrambni in varnostni industriji.

Verjamem tudi, da se bo avtomobilska industrija vrnila – ne takšna, kot je bila, a podjetja se bodo preoblikovala. Priložnosti so povsod, kjer sta inženiring in proizvodnja, tudi na področju visokotehnoloških komponent. Slovenija je močna pri tehnologijah za električna vozila (EV), naprednih avtomobilskih rešitvah in z umetno inteligenco (UI) podprtih prometnih simulacijah.

Nemška podjetja ponovno načrtujejo naložbe v tujini, kar je dobra priložnost za Slovenijo, da se ponovno pozicionira kot poslovno naravnana država.

Zdi se, da je sodelovanje med nemškimi in hrvaškimi podjetji v obrambnem sektorju intenzivnejše kot v Sloveniji. Je to res?

Vsaj ena velika novica je bila, da je nemško podjetje poleti prevzelo hrvaško podjetje. A mislim, da je v Sloveniji preprosto bolj tiho; veliko se dogaja v zakulisju.

Verjetno v povezavi z nišnimi slovenskimi podjetji?

Da, in tudi na področju surovin. Obramba ni tema, o kateri bi se govorilo javno.

Katera področja slovenskega gospodarstva imajo največ potenciala za rast v Nemčiji?

Letalstvo in tehnologije, povezane z njim. Droni in brezpilotni sistemi v smeri obrambe. Obrambne tehnologije. Vse, kar je povezano s proizvodnjo in digitalizacijo.

Slovenska podjetja lahko rastejo v farmaciji, napredni električni opremi, strojegradnji, živilstvu in embalaži. Prvi dve panogi sta v zadnjem času povečali izvoz.

V Nemčiji razpravljamo tudi o tem, kako postati bolj neodvisni od ZDA na področju storitev, povezanih s podatki in UI. To bo zahtevalo infrastrukturo, kar pa je priložnost za slovenska podjetja.

Nova generacija slovenskih podjetij je v zadnjem desetletju že investirala v Nemčiji. Kje so danes najboljše priložnosti za prevzeme?

Dober primer je Siliko, ki je investiral v Neustadt na Saškem, blizu Dresdna. Če pogledate pokrajino nemškega Mittelstanda, zlasti v avtomobilski industriji, pa tudi drugje, prihaja do menjave generacij. Podjetniki iščejo naslednike. To pa je priložnost za slovenske partnerje.

Kako bo prestrukturiranje avtomobilske industrije vplivalo na slovenske dobavitelje?

Spremenilo se bo, ker rastejo veliki trgi, kot sta Kitajska in Indija. Nemška avtomobilska industrija ve, da se mora spremeniti. Vidimo nove modele, ki dobro vstopajo na trg. Upam, da bo v prihodnje bolje.

A prihaja konkurenca državnih podjetij iz Kitajske, ki kot dobavitelji vstopajo tudi v Slovenijo. To je odločitev lastnikov – ali želijo sodelovati z njimi ali ne. Morda je dobro, da se z nemškimi partnerji posvetujejo o njihovih izkušnjah.

Kje bo največ konkurence v naslednjih dveh ali treh letih?

V Indiji, saj je to trg, kjer ljudje še vedno potrebujejo avtomobile. Trg na Kitajskem je velik, a veliko ljudi že ima nove avtomobile, medtem ko je v Indiji še danes veliko ljudi, ki si želijo svoj avto.

Služili ste v hitro rastoči azijsko-pacifiški regiji. Je strateška avtonomija EU realen cilj ali zgolj politična ambicija?

Nemško gospodarstvo je bilo vedno internacionalno. Gre za medsebojno odvisnost, ki jo lahko vidimo negativno, a tudi kot prednost.

Perspektivni trgi so Vietnam, Malezija, predvsem Indonezija z rastočim srednjim razredom. Ti trgi lahko močno okrepijo našo ekonomijo.

Katere jugovzhodne azijske države bodo rasle najhitreje?

Malezija in Vietnam. Dodala bi tudi Tajsko, a videti moramo, kakšna bo politična stabilnost. Čeprav majhen in politično specifičen, je perspektiven trg tudi Šrilanka. Pozabiti ne smemo niti na Japonsko in Korejo.

Pozitiven vidik vojne v Ukrajini in nekaterih odločitev Trumpove vlade je, da je Evropi uspelo skleniti nove trgovinske sporazume – z Avstralijo, Indonezijo, Indijo. Po 20 letih razprav smo jih končno dobili. To je pozitiven zagon.

Indijo ste omenili kot veliko priložnost. Kakšna pa so tveganja?

Največje priložnosti so izvoz, proizvodnja in digitalizacija. Največje tveganje pa je, da bi se ponovila odvisnost – kot pri Kitajski. Biti moramo previdni.

V kolikšni meri EU izgublja produktivnost v primerjavi z ZDA in Azijo?

Ne zdi se mi tako slabo. Vprašanje pa je, kdaj to občutiš – v žepu ali v supermarketu.

Reforme potrebujejo čas. Delala sem v Evropski komisiji. EU ima načelo soglasja. Ko je soglasje doseženo, je odločitev dobra.

Smo v položaju, ko je ameriška politika nepredvidljiva. Evropa mora videti, kaj je njena vrednost. Odločitve se sprejemajo hitreje kot prej.

Katere tri strateške poteze priporočate slovenskim podjetjem, da ostanejo konkurenčna?

Osredotočite se na inovacije – na EV tehnologije, rešitve z UI in zelene tehnologije.

Diverzificirajte portfelj. Razširite se v ASEAN, zmanjšajte odvisnost od enega trga.

In okrepite dobavne verige. Tesno sodelujte z nemškimi partnerji in vstopajte na hitro rastoče trge.