Za naročila iz Kitajske od novembra nova pristojbina

Pravzaprav gre za najobsežnejšo reformo carinske unije od njene vzpostavitve leta 1968. Kot izpostavljajo pri Finančni upravi RS, naj bi uredba v novem Carinskem zakoniku naredila carinski sistem EU bolj digitalen, podatkovno podprt in odziven na spremembe v mednarodni trgovini, zlasti na hitro rast e-trgovine.

Za podjetja, ki poslujejo skladno s pravili, bodo postopki postopoma poenostavljeni. Okrepljen bo nadzor nad nevarnim in neskladnim blagom. Večina določb se bo sicer začela uporabljati 21. septembra 2027, da se bodo imele države članice in gospodarski subjekti čas prilagoditi novim pravilom.

Nov podporni in usklajevalni organ

Ustanovitev Carinskega organa Evropske Unije s sedežem v Lillu predstavlja eno ključnih novosti. Organ bo podpiral in usklajeval delo carinskih uprav držav članic, sodeloval pri določanju skupnih meril tveganja ter pomagal pri odzivanju na skupne carinske izzive in krizne razmere.

Uporaba podatkov o uvozu in izvozu bo učinkovitejša po zaslugi carinskega podatkovnega vozlišča EU, tj. skupno digitalno okolje, ki bo postopoma nadomestilo obstoječe nacionalne carinske informacijske sisteme.

Uporaba vozlišča bo za podjetja, ki se ukvarjajo z e-trgovino, obvezna od 1. julija 2028, medtem ko ga bodo drugi gospodarski subjekti lahko začeli prostovoljno uporabljati od 1. marca 2031. Za vse bo uporaba obvezna tri leta kasneje.

Posebne poenostavitve za zaupanja vredna podjetja

Novi zakonik uvaja tudi status ‘zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta’ (angl. Trust and Check trader). Podjetjem, ki bodo izpolnjevala stroga merila in zagotavljala celovite podatke o gibanju in skladnosti svojega blaga, bodo na voljo dodatno poenostavljeni carinski postopki.

Namen je zmanjšati administrativno breme ter zanesljivim gospodarskim subjektom prihraniti čas in stroške.

Nova pristojbina za spletne pošiljke

Ena od novosti, ki bo neposredno povezana z naraščanjem spletne trgovine, je nova pristojbina EU za obdelavo blaga, kupljenega prek spletnih trgovin zunaj EU. Namenjena bo kritju naraščajočih stroškov carinskega nadzora zaradi velikega in hitro rastočega števila pošiljk iz e-trgovine.

Pristojbina bo veljala za blago, uvoženo v okviru prodaje na daljavo, ne glede na vrednost pošiljke. Pri tem ne gre za isto dajatev kot za že uvedeno začasno carinsko dajatev v višini treh evrov.

Ta se od 1. julija 2026 uporablja za pošiljke v vrednosti do 150 evrov. Pri takšnih pošiljkah se bo poleg DDV še naprej obračunavala trievrska carinska dajatev na isto kategorijo blaga znotraj pošiljke, dodatno pa še nova pristojbina za obdelavo. Pri pošiljkah nad 150 evrov se bodo obračunali carina v skladu s carinsko tarifo, DDV in nova pristojbina.

Znesek še ni določen

Koliko bo nova pristojbina znašala, še ni znano. Evropska komisija bo njen znesek določila z delegirano uredbo, ki še ni bila objavljena v Uradnem listu EU. Določena bo kot fiksni znesek na posamezno postavko v pošiljki. Da bo višina pristojbine ostala sorazmerna z dejanskimi stroški obdelave in nadzora, jo bo Evropska komisija preverjala vsaki dve leti.

Plačal jo bo isti subjekt, ki je odgovoren za plačilo drugih carinskih dajatev pri uvozu. Nova ureditev sicer več odgovornosti za carinske formalnosti pri spletnih nakupih prenaša na prodajalce, spletne platforme in druge gospodarske subjekte, vključene v transakcijo.

Po trenutnem časovnem načrtu bodo države članice novo pristojbino začele pobirati novembra 2026. Oziroma deset dni po začetku veljavnosti delegiranega akta, s katerim bo Evropska komisija določila njen znesek.