GZS: Slovenija potrebuje hitrejše zaposlovanje tujcev in manj ovir

Spremembe Zakona o tujcih morajo dejansko pospešiti zaposlovanje potrebnih kadrov, pri dolgotrajni oskrbi je treba izboljšati izvajanje sistema, financiranje zdravljenja redkih bolezni pa mora biti jasno in predvidljivo.

Pri zaposlovanju tujcev pričakujejo hitrejše postopke

GZS podpira prenos odločanja o zamenjavi delodajalca oziroma delovnega mesta na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, saj meni, da lahko to skrajša postopke in zmanjša administrativne obremenitve. Pričakuje pa jasne roke, digitalno izvedbo postopkov in merjenje dejanskega časa obravnave.

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček opozarja, da bi lahko nekatere predlagane spremembe Zakona o tujcih zmanjšale privlačnost Slovenije za tuje delavce v času pomanjkanja kadrov. Po njegovih besedah bi bilo treba zaostritve uravnotežiti z ukrepi, kot so poenostavljeni postopki zaposlovanja, hitrejše pridobivanje delovnih dovoljenj, lažji prihod visoko usposobljenih strokovnjakov in razbremenitev stroškov dela.

Dolgotrajna oskrba: dodatek le za osnovni proces nege

Pri predlogu Zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe GZS podpira dodatek za deficitarne poklice, vendar le za zaposlene, ki so neposredno vključeni v osnovni proces nege in medicinske oskrbe.

Ob tem opozarja, da je treba čim prej pristopiti k reformi izvajanja sistema, saj po njihovem mnenju prihaja do pretirane porabe sredstev pri sofinanciranju institucionalne oskrbe, medtem ko se pri uvajanju novih storitev namenska sredstva ne črpajo v skladu z načrtovano porabo.

Pri zdravljenju redkih bolezni zahtevajo predvidljivo financiranje

GZS podpira namen ustanovitve sklada za napredno zdravljenje redkih bolezni, predvsem kadar gre za hitrejši dostop otrok do zdravljenja.

Ob tem poudarja, da mora biti financiranje sklada jasno in predvidljivo ter ne sme ustvarjati novih davčnih ali administrativnih obremenitev za podjetja. Pri presoji primernosti kandidatov za zdravljenje pa po njihovem mnenju ne bi smela odločati zgolj medicinska stroka, temveč bi bilo treba primere preveriti tudi s sociološkega in psihološkega vidika.

  Preberite tudi
Iz posebnih izdaj
Pomakni se na vrh