Pozor: mladi sploh nimajo problema s starejšimi!

Ko so anketirance vprašali o glavnih razlogih za nesporazume med generacijami, jih je 68,3 odstotka izpostavilo različne poglede na delo, 40,6 odstotka razlike v izkušnjah in kompetencah ter 28,9 odstotka osebnostne razlike. Le 14,3 odstotka jih je navedlo starostne razlike.

»Nekdo, ki je svojo kariero gradil v času višje brezposelnosti in manjše izbire, pogosto drugače razume lojalnost, delovni čas ali odnos do avtoritete kot nekdo, ki na trg dela vstopa danes, v času rekordne zaposlenosti in velike izbire delovnih mest,«

pojasnjuje dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega Servisa:

»Ko razumemo, zakaj nekdo razmišlja drugače, sodelovanje postane bistveno lažje.«

Mladi in starejši imajo več skupnega, kot se zdi

Skupne točke med generacijami so močnejše od razlik, kaže najnovejša anketa Mladi in trg dela 2026, v kateri je sodelovalo 5.780 mladih. Tako mladi kot starejše generacije med pomembne dejavnike na delovnem mestu uvrščajo dobre odnose, varnost zaposlitve ter možnosti učenja in napredovanja.

Razlike se pokažejo predvsem v prioritetah. Generacija Z na prvo mesto postavlja možnost napredovanja (60,5 odstotka), sledita varnost zaposlitve (59,2 odstotka) in dobri odnosi v kolektivu (50,4 odstotka).

Podatki tako kažejo, da generacija Z velik pomen pripisuje kariernemu razvoju in usklajevanju dela z zasebnim življenjem.

Kaj delodajalci mislijo o generaciji Z?

E-Študentski Servis je leta 2023 izvedel anketo med delodajalci na vzorcu 573 podjetij. Kot največje prednosti mladih izpostavljajo digitalno pismenost in poznavanje novih tehnologij (46 odstotkov), pripravljenost na učenje (41 odstotkov) in iskrenost v komunikaciji (35 odstotkov).

Največji izziv pa po mnenju delodajalcev ostaja sodobno pomanjkanje delovnih navad in odnos do delovnega časa, saj starejše generacije težje razumejo, da mladi jasno razmejujejo službeno in zasebno življenje.

»Največkrat ne gre za vrednote same, ampak za slog njihovega izražanja. Generacija Z zelo jasno izraža pričakovanja glede ravnovesja med delom in prostim časom, duševnega zdravja in transparentnosti. V resnici pa ne gre za pomanjkanje delovne etike, temveč za drugačen pogled na vlogo dela v življenju,«

pravi Vesna Miloševič Zupančič.

Celoten članek je bil objavljen v posebni izdaji revije Podjetna Kariera, namenjeni mladim pred prvo zaposlitvijo in mladim kadrom.