Bela krajina ostaja odrezana. Zakaj 3. razvojne osi še vedno ni?

Jugovzhodna Slovenija sodi med najbolj izvozno usmerjene regije v državi, vendar jo še vedno ovira prometna infrastruktura. Po ocenah razvojnikov je največja razvojna ovira neizgrajeni južni del tretje razvojne osi, ki bi Belo krajino povezal z avtocestnim omrežjem.

Po besedah direktorja Razvojnega centra Novo mesto Francija Bratkoviča bi cesta pomembno izboljšala prometno varnost, olajšala logistične tokove in povečala privlačnost regije za nove naložbe.

Zamude zaradi postopkov in civilnih iniciativ

Projekt že več let zaostaja. Prva dva odseka sta večkrat pridobila gradbeno dovoljenje, vendar to zaradi pravnih postopkov ni postalo pravnomočno.

»Brez nasprotovanja civilne iniciative bi bila prvi in drugi odsek že zgrajena oziroma v zaključni fazi, začela pa bi se tudi gradnja tretjega in četrtega odseka s predorom skozi Gorjance,«

opozarja Bratkovič.

Po njegovem mnenju bo morala država najti učinkovitejše rešitve, da infrastrukturni projekti nacionalnega pomena ne bodo obstajali v postopkih več let.

Cesta ni edini izziv

Sogovorniki poudarjajo, da regija potrebuje tudi sodobnejšo železniško infrastrukturo, razvoj logističnih centrov in boljše povezovanje cestnega ter železniškega prometa.

Na Regionalni razvojni agenciji Posavje opozarjajo, da regija še vedno nima celovitega logističnega centra, ki bi učinkovito povezoval oba prometna sistema.

Brez infrastrukture tudi konkurenčnost peša

Na Mestni občini Novo mesto opozarjajo, da sedanja prometna omrežja ne sledijo več potrebam močno izvozno usmerjenega gospodarstva. Neustrezne cestne in železniške povezave povečujejo logistične stroške, podaljšujejo dobavne verige in vplivajo na investicijske odločitve podjetij.

Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.

  Preberite tudi
Iz posebnih izdaj
Pomakni se na vrh