Kje so naše ladje? Z umetno inteligenco – povsem na dosegu.

Pomorska logistika je bila desetletja posel izkušenj, intuicije in improvizacije. Dober špediter je vedel, katera ladijska linija zamuja, katero pristanišče je preobremenjeno, kdaj bo treba poklicati partnerja in kako rešiti težavo tik pred zdajci.

Toda kompleksnost sodobnih verig presega človeško presojo. Vremenski sistemi, prometne poti, razmere v pristaniščih, gibanje zabojnikov, razpoložljivost kapacitet, emisijski stroški, cene goriva, politična tveganja in pričakovanja strank se spreminjajo skoraj v realnem času.

McKinsey ocenjuje, da največjo poslovno vrednost umetna inteligenca (UI) v logistiki ustvarja prav tam, kjer je največ kompleksnosti: pri planiranju, optimizaciji transporta, napovedovanju motenj in upravljanju operativnih odločitev. To je bistvo prediktivne logistike.

Ladja ne bo več »nekje na poti«

Najbolj banalno vprašanje v logistiki je hkrati najbolj dragoceno: kdaj pride ladja? Za proizvodno podjetje je razlika med dvodnevno in desetdnevno zamudo lahko razlika med normalnim poslovanjem in ustavljeno proizvodnjo. UI zato hitro spreminja način napovedovanja prihodov ladij.

S kombinacijo vremenskih podatkov, zgodovinskih zamud, stanja terminalov, prometnih tokov, razmer v pristaniščih in satelitskega spremljanja lahko sistemi veliko natančneje izračunajo čas prihoda (ETA). To ni samo logistični podatek. To je poslovna informacija.

Pomeni manj mrtvih zalog, manj varnostnih rezerv, boljši denarni tok, manj improvizacije v proizvodnji in bolj realne obljube kupcem. DHL v svojih analizah logističnih trendov opozarja, da bo prav napovedovanje motenj ena največjih konkurenčnih prednosti prihodnjega desetletja.

Pristanišča postajajo podatkovne platforme

Pristanišča niso več samo fizična infrastruktura. Postajajo digitalni ekosistemi.

UI pomaga pri:

• razporejanju privezov,
• planiranju pretovora,
• upravljanju žerjavov,
• zmanjševanju zastojev,
• optimizaciji časa postanka ladje.

Vsaka ura čakanja manj pomeni manj stroškov goriva, manj emisij in manj stroškov zadrževanja kontejnerjev (demurrage). Reuters je letos opozoril, da podaljšane pomorske poti zaradi geopolitičnih motenj že povečujejo stroške in dolžino transporta. UNCTAD ugotavlja, da so se povprečne transportne razdalje v zadnjih letih občutno povečale zaradi preusmeritev poti.

Za Slovenijo je to več kot globalna zgodba. Učinkovitost Luke Koper neposredno vpliva na konkurenčnost izvozne industrije. Če je pristaniška logistika bolj predvidljiva, so bolj predvidljive tudi proizvodnja, zaloge in prodaja slovenskih podjetij.

Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.