V Londonu ogrevajo stanovanja s toploto podzemne železnice

Po podatkih Evropske komisije v Evropski uniji deluje že več kot 8.000 energetskih skupnosti, v katerih prebivalci hkrati proizvajajo in porabljajo energijo. Njihov cilj ni le nižji strošek energije, temveč večja samooskrba, odpornost na energetske krize in tesnejše lokalno sodelovanje.

Ko odvečna toplota postane vir ogrevanja

Eden najbolj nenavadnih primerov prihaja iz Londona. V soseski Bunhill stanovanja in javne stavbe ogrevajo z odvečno toploto podzemne železnice. Gre za enega najbolj prepoznavnih primerov krožnega upravljanja energije v urbanem okolju, ki hkrati zmanjšuje emisije in stroške ogrevanja.

Med najznamenitejšimi primeri je tudi danski otok Samsø, ki velja za globalni simbol energetske samooskrbe. V Italiji je Magliano Alpi ena prvih uradnih energetskih skupnosti, kjer prebivalci skupaj proizvajajo in si delijo elektriko iz obnovljivih virov. V Španiji pa je Taradell primer skupnosti, kjer energetski prehod povezujejo tudi z zmanjševanjem energetske revščine.

Pametne skupnosti niso le energetika

Pametne skupnosti segajo dlje od energije. V amsterdamskem IJburgu so upravljanje vode, zelena infrastruktura, mobilnost in energetska učinkovitost zasnovani kot enoten sistem urbanega razvoja. V nemškem Vaubanu v Freiburgu pa so ustvarili eno najbolj znanih trajnostnih sosesk v Evropi z nizkoogljično gradnjo in omejeno uporabo avtomobilov.

Takšni modeli se širijo tudi prek meja posameznih držav. Mednarodni projekt SmartCommUnity povezuje podeželske skupnosti v več evropskih državah, tudi Sloveniji, kjer s pomočjo digitalnih rešitev razvijajo trajnostni turizem, mobilnost in lokalne storitve.

Digitalna plast prihodnosti

Razvoj pametnih skupnosti danes vse bolj dopolnjuje digitalna preobrazba. Mednarodna organizacija Intelligent Community Forum je za leto 2026 med 21 najobetavnejših inteligentnih skupnosti (Smart21) uvrstila kraje iz Kanade, Brazilije, Španije, ZDA, Avstralije, Islandije, Turčije, Portugalske, Nizozemske in Tajvana.

Skupni imenovalci so digitalne javne storitve, hitra povezljivost, pametna mobilnost ter tesno sodelovanje med prebivalci, podjetji in lokalnimi oblastmi.

Ključ ni tehnologija, temveč sodelovanje

Primeri iz Evrope in sveta kažejo, da pametna skupnost ni predvsem tehnološki projekt. Ključ uspeha je sodelovanje prebivalcev, ki soustvarjajo energetske, prostorske in digitalne rešitve svojega okolja. Prav ta kombinacija lokalnega angažmaja in tehnologije postaja eden ključnih gradnikov zelenega in digitalnega prehoda.

Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.