Robot postaja sogovornik. Smo pripravljeni na novo dobo odnosov?
- Kaja Kovič
- 16 junija, 2026
- Trendi
- stock.adobe.com
Maša Jazbec, umetnica, akademska raziskovalka ter vodilna slovenska akterka na področju družabne in kreativne robotike, bralcem Podjetne Slovenije ponuja globlji vpogled:
»Ljudje smo izjemno nagnjeni k antropomorfizaciji. Robotom pripisujemo čustva, namene, celo osebnost. To lahko vodi v nove oblike navezanosti, pa tudi v zmedo glede tega, kaj pomeni odnos.«
Po njenem mnenju robotika človeških odnosov ne bo nadomestila, jih bo pa preoblikovala ter na novo opredelila zlasti prisotnost, empatijo in interakcijo. Pri kreativni robotiki pa robot postane soustvarjalec, kar odpira dialog, ki temelji na intuiciji in estetiki.
Meja med človekom in strojem se ne zabrisuje, temveč na novo definira: »Ne gre za to, da bi ljudje postajali stroji ali da bi stroji postajali ljudje, ampak za nastanek hibridnih sistemov – fizičnih, kognitivnih in estetskih. Ta meja postaja bolj dinamična, odvisna od konteksta, uporabe in interpretacije,« razloži.
Kako v tehnologijo, robotiko in investicije privabiti več žensk?
Taryn Andersen, predsednica in soustanoviteljica mednarodne neprofitne organizacije Impulse4Women ter Investor Relations Director pri Telegraph Hill Venture Capital in Maša Jazbec se strinjata, da so ovire večinoma strukturne.
Tako Taryn Andersen prek Impulse4Women aktivno gradi ekosisteme za ženske v tehnologiji in investicijah, ob pa tem poudarja:
»Ovire so v omejenem dostopu do mrež in kapitala, vztrajni pristranskosti pri prepoznavanju vzorcev v investicijskih odločitvah ter pomanjkanju vidnih vzornic. Od leta 2017 se je število žensk podjetnic močno povečalo, a potrebujemo še več žensk tudi na investitorski strani.«
Znanstvenica pri tem dodaja kulturno in izobraževalno razsežnost: »Ključno je ustvariti okolja, kjer se dekleta lahko srečajo s tehnologijo brez predsodkov in pritiska. Pomembni so vzorniki, dostopnost in drugačen narativ: tehnologija ni le inženiring, ampak tudi prostor za družbene, umetniške in humanistične pristope.«
Sogovornici sta podali tudi konkretne ukrepe za vključujoče ekosisteme:
- Investitorji: razširiti tok poslovnih priložnosti, preoblikovati evalvacijske okvire in aktivno vključevati ženske v investicijske odbore.
- Podjetja: že od začetka postaviti raznoliko vodstvo.
- Politični odločevalci: vzpostaviti spodbude za vključujoče podjetništvo.
- Ekosistem: razvijati platforme, ki ženske povezujejo s kapitalom, mentorstvom in globalnimi priložnostmi.
Posebej pomembno vlogo imata umetnost in interdisciplinarnost. Maša Jazbec iz lastnih izkušanj pove:
»Umetnost omogoča kritično distanco in hkrati čustveno vključenost. Interdisciplinarni projekti so tisti, kjer se dejansko zgodi inovacija.«
Prav v povezovanju umetnosti z robotiko (kot pri njenih projektih z Yaskawa in Laibach) vidi največji potencial za privlačnejšo in bolj humano tehnologijo.
Prihodnost robotike in UI bo torej toliko boljša, kolikor bolj bomo znali združiti ambicijo, kritično mišljenje in človečnost ter kolikor bolj bomo vanjo vključili različne glasove, zlasti ženske.
Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija in TUKAJ.
Preberite tudi
Iz posebnih izdaj

Ne pišite e-sporočila, ko ste jezni
Elektronsko sporočilo naj vsebuje jasno zadevo (subject), a celotna vsebina sporočila naj ne bo zapisana

Iz Luke Koper do Indije
Kje pa geografsko vidite največje priložnosti na globalnem trgu za rast Luke Koper v prihodnje? Bo to še vedno povezava

AI vpliva tudi na fizično varovanje
Kako umetna inteligenca vpliva na varovanje? Kaj prinaša dobrega?, smo vprašali Branka Slaka, predsednika Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja

Strnad: »Moj prav« je v Sloveniji še preveč zakoreninjen
Tone Strnad, Medis Group, 17. med največjimi skupinami v lasti podjetnikov (Medis Group). 11. med največjimi podjetji v lasti podjetnikov