Negotove cene energentov: kaj lahko naredite?

Poleg tega pa tudi v regulatorne posege, podnebne cilje in špekulativne tokove kapitala.

Ključno sporočilo je previdnost, pravijo na Agenciji za energijo:

»V obdobju 2026–2028 pričakujemo povečano negotovost ter vsaj kratkoročno do srednjeročno manj stabilne in težje napovedljive cene.«

Prvič, ne upajte, da se bodo razmere vsaj kratkoročno stabilizirale in da bodo cene čudežno padle. To se po vsej verjetnosti ne bo zgodilo. Drugič, to še nikakor ni razlog za paniko.

Preverili smo, kaj lahko naredite, da boste lahko med norimi cenami energentov uspešno vodili svoj posel.

a. Analizirajte svoj profil porabe.

Ne osredotočajte se le na končno številko na položnici in začnite analizirati svoj profil porabe, svetuje dober poznavalec delniških trgov in direktor podjetja Opten.energy Tilen Šarlah. Investirajte v energetsko analitiko.

Podjetja ne morejo upravljati tistega, česar ne merijo in nadzorujejo v »realnem času«, opozarja Šarlah:

»Ko boste natančno razumeli svojo porabo in profil odjema ter to na drugi strani soočili z borznimi produkti, boste ugotovili, da energija ni več neobvladljiv strošek, ampak strateška spremenljivka, ki jo lahko z ustreznimi orodji za obvladovanje tveganj ohranjate pod nadzorom.«

Ko podjetje razume svoj profil porabe, lahko optimizira čas odjema, izbere ustrezne nabavne produkte in zmanjša izpostavljenost najdražjim uram.

b. Aktivno upravljajte energijo.

Energetski trg se spreminja: ne prilagaja se več proizvodnja porabi, ampak poraba trgu. Podjetja, ki bodo svoj odjem sposobna prilagoditi cenovnim signalom, bodo imela ključno konkurenčno prednost.

V prihodnje za podjetja ne bo več dovolj vprašanje, kakšna bo povprečna cena električne energije, temveč predvsem, kdaj se električna energija porablja, pravijo na Agenciji za energijo.

Ključni vzvodi upravljanja so:

• fleksibilnost odjema (premikanje porabe iz najdražjih v cenejše ure),
• lastni viri in hranilniki energije ter
• optimizacija nabave z uporabo različnih produktov in časovnih strategij.

Kot poudarja Tilen Šarlah, bodo razmiki med najdražjo in najcenejšo uro vse večji. »Tisti, ki bodo znali procese prilagoditi času, ko so cene najvišje, bodo imeli ogromno prednost.« Ključno vlogo pri tem imajo analitične platforme, ki tržne signale prevajajo v konkretne operativne odločitve.

c. Načrtujte strateško.

Energija postaja strateško vprašanje upravljanja tveganj, primerljivo z valutnim ali obrestnim tveganjem, zato mora biti vključena v odločanje na ravni uprav in finančnih funkcij, poudarja Urška Kalan. Podjetja, ki energijo obravnavajo zgolj operativno, bodo težje obvladovala stroške in ohranjala konkurenčnost.

Energetski trg se vse bolj približuje finančnim trgom, kar pomeni prehod iz enkratnega zakupa v dinamično upravljanje portfelja. Tilen Šarlah pojasnjuje:

»Podjetja ne bodo več pasivni kupci, ampak aktivni upravljalci svojih energetskih portfeljev.«

V praksi to pomeni zakup v več tranšah, kombiniranje različnih produktov in sprejemanje odločitev v realnem času.

Pomemben del strategije predstavljajo tudi dolgoročne pogodbe za dobavo električne energije (t. i. PPA), zlasti s proizvajalci iz OVE. Takšne pogodbe podjetjem omogočajo večjo stabilnost cen, zmanjšujejo izpostavljenost volatilnosti in izboljšujejo predvidljivost poslovanja. V času nenadnih cenovnih šokov so podjetja z delno zavarovano dobavo bistveno manj izpostavljena tveganjem.

č. Ne mislite, da je energija fiksni strošek.

Največja napaka podjetij pri upravljanju stroškov energije je reaktivna miselnost, torej prepričanje, da je energija fiksen strošek, ki se ga zakupi enkrat letno in nanj pozabi, opozarja Tilen Šarlah: »Podjetja pogosto čakajo na ‘ugoden trenutek’ na borzi, namesto da bi aktivno upravljali tveganja.«

V svetu ekstremne volatilnosti, ki jo poganjajo geopolitični pretresi, je čakanje na najnižjo točko igranje rulete z lastnim denarnim tokom, opozarja Šarlah.

d. Ne ignorirajte razlik med pogodbami.

Še ena pogosta napaka je ignoriranje razlik med vrstami pogodb za nakup elektrike. »Veliko podjetij ne ve, da jih največ stanejo ravno ure z najvišjo porabo. Te konice bi lahko s pravilnim načrtovanjem premaknili v cenejše ure dneva in tako znatno zmanjšali stroške,« svetuje Tilen Šarlah.

Celotni članek si lahko preberete v posebni izdaji revije Podjetna Slovenija z naslovom Podjetna energija & okolje 2026.