Golob prekomerno trošil, trojček pa bi preveč krčili prihodke?

Toda ali takšen paket pomeni spodbudo gospodarstvu ali novo tveganje za javne finance? Ekonomist Bogomir Kovač je do predlogov kritičen.

Nižji DDV za osnovna živila in energente, znižanje obdavčitve najemnin, socialna kapica ter spremembe pri normirancih z višjim pragom in nižjimi prispevki … Prvak NSI Jernej Vrtovec je takšne predloge za prve ukrepe za prihajajočo krizo na družabnem omrežju X označil z besedami, da v ospredje postavljajo ključne rešitve, ki jih Slovenija v tem trenutku najbolj potrebuje.

Pa so ti ukrepi tudi ekonomsko vzdržni in izvedljivi? Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete meni, da ima predlagani zakon več problemov. In upa, da ta v njegovih očeh predvsem politična gesta ne bo vodila v politično-ekonomsko improvizacijo.

Makroekonomsko je to lahko škodljivo

»En del zgodbe je politični, drugi del, ki je seveda dosti bolj usoden, pa je ekonomski,« je z razlago začel Kovač. »Gre za všečne postavke zniževanja teh ali onih davkov, pri čemer so ocene različne. Govorijo od 500 do 600 milijonov evrov, finančni minister je govoril o znesku milijarde in čez njo.

Karkoli se naredi, je treba gledati na fiskalno uravnoteženost. Če se torej nekje znižajo prihodki države, moramo gledati na to, kaj bomo naredil z izdatki. Sicer to pomeni povečanje zadolženosti. Če vemo, da nas čaka še recesija in kakšne druge srednjeročne krizne težave, je takšen fiskalni učinek, ki ni niti izvedljiv niti nakazan, preprosto makroekonomsko škodljiv,« je poudaril slovenski ekonomist.

Zvrtali bi luknjo še na drugi strani

Kot je nadaljeval, je vlada Roberta Goloba državo že pripeljala do fiskalnih meja, zato novo vlado poziva k trezni presoji in upoštevanju fiskalnih ravnotežij. Saj da bo sicer država zajadrala v velike težave.

»Če je Golobova vlada prekomerno širila izdatke, bi zdaj lahko padli v nasprotno zanko, da bi prekomerno krčili prihodke. Mi potrebujemo vlado, ki bo zelo trezno iskala rezerve in našla ravnotežje.

Na eni strani bomo imeli povečane izdatke, ki so povezani s takšno in drugačno krizo, saj je Golobova vlada pripravljala protikrizne ukrepe, ki bodo šli še bolj na izdatkovno stran. Na drugi strani bi se pogovarjali pa o prihodkih, naredili bi luknjo še z nasprotne strani,« je bil konkreten Kovač.

Tega si ne moremo in ne smemo privoščiti

In še konkretneje razložil: »Trojček govori, da bi morali subvencionirati elektriko, naftne derivate itd., kar so državni izdatki, podobni Golobovim. Na drugi strani pa se zavzema za ostro krčenje prihodkov. To preprosto ne gre.

Tisto, kar je počela Janševa tretja vlada – ampak v času dejanske kovidne krize popolnoma sproščenih fiskalnih omejitev – je bilo ravno to. Ampak danes fiskalne omejitve niso sproščene. V kriznih razmerah si tega ne moremo ali ne smemo več privoščiti. To je precej nepremišljeno.«

Na vlado, kakršnakoli že bo, je zato apeliral: »Čeprav menim, da je bil ta vložek na prvi seji političen, upam, da bodo v prihodnosti takšni ukrepi mnogo bolj premišljeni. Najprej potrebujemo finančnega ministra in opolnomočeno vlado, da bi lahko sprejemali zakone, ki bi imeli rep in glavo.«