Kaj je bolj nevarno – situacija 2008 ali 2026?

Z njimi je sodeloval, da bi na najboljši možni način dosegli tako njihove nacionalne cilje kot cilje EU. V svoji karieri je sodeloval s 14 od 27 (prej 28) držav članic EU. Odgovor na to vprašanje je še posebej zanimivo zdaj, ko sta Slovenja in svet zaradi situacije na Bližnjem vzhodu, na robu nove krize.

Vprašanje se je glasilo:

Kaj je bolj nevarno: položaj leta 2008, ko so bila podjetja močno zadolžena, država pa manj, ali današnji položaj, ko je dolg podjetij nizek, javni dolg pa precej višji?

Ključno je, ali lahko ta dolg varno financirate, ko se na obzorju zgrinjajo temni oblaki. Vaši obrestni stroški so zdaj nizki – okoli 1,3 ali 1,4 odstotka BDP. Za Slovenijo servisiranje dolga ni problem. Težava je v tem, da dolga ne morete zlahka povečati s 66 na 100 odstotkov BDP ali več. Takrat vstopite v območje, kjer ni več manevrske rezerve.

Pred krizo ste imeli približno 30 odstotkov dolga. Rezerva je obstajala. Krizo ste lahko absorbirali – ni bilo idealno, vendar ste bili odporni.

Še vedno imate zadostno zmogljivost. Dokler evrsko območje deluje dobro, ste majhen del velikega trga in vaše obveznice so privlačne. Imate visoke prihranke gospodinjstev in stabilno gospodarstvo. Toda spomnite se, kaj smo mislili pred prejšnjo krizo: »To se ne more zgoditi.«

Celotni intervju z Istvánom P. Székelyjem si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija in TUKAJ.