Končno: poenostavitve pri trajnostnem poročanju

Direktiva je bila objavljena v Uradnem listu EU 26. februarja 2026 in začne veljati 18. marca 2026. Države članice morajo spremembe prenesti v nacionalne pravne rede, glede poročanja o trajnostnosti do 19. 3. 2027, glede skrbnega pregleda do 26. 7. 2028, pravila o skrbnem pregledu pa se bodo začela uporabljati 26. 7. 2029.

O predvidenih poenostavitvah na področju trajnostnega poročanja smo pri Podjetni Sloveniji pisali že lansko pomlad. Takrat je evropski komisar Stéphan Séjourné za našo revijo povedal, kaj točno se bo spremenilo in zmanjšalo ter kateri ukrepi bodo sprejeti za dosego tega cilja:

»Komisija ima jasen cilj doseči poenostavitev z vsaj 25-odstotnim zmanjšanjem upravnih bremen in vsaj 35-odstotnim zmanjšanjem za MSP do konca tega mandata.

Marca smo sprejeli naš prvi paket Omnibus, ki združuje predloge na številnih povezanih področjih. Vključuje daljnosežno poenostavitev na področju poročanja o trajnostnem financiranju, skrbnega pregleda trajnosti, mehanizma prilagajanja meja ogljika, taksonomije in evropskih naložbenih programov.«

Celotni članek si lahko preberete TUKAJ.

»Sprejem prvega zakonodajnega paketa o trajnosti predstavlja pomemben in dobrodošel korak k bolj enostavnemu, preglednemu in izvedljivemu poročanju o trajnostnosti za podjetja.

Zdaj je ključno, da Evropska unija še ambiciozneje nadaljuje s prizadevanji za sistematično zmanjševanje administrativnih bremen tudi na drugih regulativnih področjih, kot so okolje, deforestacija, kemikalije, digitalizacija ter druga povezana področja, ki pomembno vplivajo na konkurenčnost evropskega gospodarstva,« je ob sprejemu direktive izpostavil izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) mag. Marko Djinović. Dodal je, da je sedaj skrajni čas, da Slovenija te spremembe čim hitreje prenese v svoj pravni red.

GZS kot pozitivno ocenjuje predvsem višje pragove za obveznost trajnostnega poročanja. Po novi direktivi o trajnostnem poročanju so k temu zavezana zgolj podjetja z več kot 1.000 zaposlenimi in čistimi prihodki nad 450 milijonov evrov, podjetja iz tretjih držav, ki delujejo v EU in imajo čisti prihodek nad 450 milijonov EUR ter podružnice ali odvisna podjetja, ki ustvarijo v EU več kot 200 milijonov EUR prihodka.

GZS pozdravlja tudi, da bodo mala in srednja podjetja (MSP) v vrednostni verigi z manj kot 1.000 zaposlenimi imela pravico, da zavrnejo razkritje informacij, ki niso zajete v standardih za prostovoljno poročanje.

V naslednjih šestih mesecih po sprejemu direktive pričakuje sprejem revidiranih evropskih standardov poročanja (ESRS), čigar namen je poenostavitev in zmanjšanje podatkovnih točk. Informacije, smernice in predlogi glede obveznega in prostovoljnega poročanja bodo na voljo na namenskem portalu, ki ga bo vzpostavila Evropska komisija.

Višji pragovi za obveznost skrbnega pregleda glede trajnostnosti bodo po novem tudi v okviru nove Direktive o skrbnem pregledu na področju trajnostnosti podjetij.

Zavezanci za skrben pregled bodo podjetja z več kot 5.000 zaposlenimi in več kot 1,5 milijarde EUR čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu ter podjetja v EU, ki so sklenila franšizne ali licenčne pogodbe, in sicer kadar so licenčnine znašale več kot 75.000.000 EUR in so imela čistega prihodka več kot 275.000.000 EUR zadnjem poslovnem letu.

Manj zahtev za razkritje informacij bo pri pripravi ocen negativnih vplivov v verigi dejavnosti tudi za poslovne partnerje. V nasprotju s prvotno sprejetim CSRDDD sta tudi odpravljeni obveznost podjetij, da sprejmejo načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb ter harmonizirana ureditev odgovornosti na ravni EU.