Ste že slišali za užitne laserje?
- Simona Drevenšek
- 21 oktobra, 2025
- Trendi
- Foto: stock.adobe.com, fotografija je simbolična
»Biološki laser nastane, ko v celico vstavimo mikroskopski resonator – polimersko kroglico ali kapljico maščobe z dodanim fluorescentnim barvilom,« pojasnjuje dr. Humar. Ko tak resonator vzbudimo z zunanjo svetlobo, barvilo svetlobo okrepi in začne sevati kot pravi laser, kar omogoča natančno sledenje dogajanju v celicah.
Celični laserji omogočajo bistveno bolj natančno optično branje dogajanja v celici. S tem zapolnjujejo dve ključni vrzeli: »Unikatno označevanje in dolgotrajno sledenje posameznim celicam z ‘laserskimi črtnimi kodami’ ter kvantitativno merjenje mehanskih in biokemijskih sprememb znotraj celice, kot so sile, pH, glukoza, kisik, temperatura.«
Možnosti uporabe so osupljive – od vsaditve svetlobnih senzorjev pod kožo za brezstično spremljanje zdravstvenih parametrov do sledenja metastatskim celicam pri raku. Medtem ko je medicinska uporaba celičnih laserjev še oddaljena, Humarjeva ekipa na IJS razvija tržno obetavnejšo inovacijo – užitne laserje.
»Ti so izdelani izključno iz užitnih materialov in delujejo kot visoko natančni senzorji za merjenje lastnosti hrane. Zaradi svoje majhnosti ne bodo spremenili lastnosti živil, ker pa bodo narejeni iz hrane same, lahko hitreje zaznajo spremembe v svežini,« pojasnjuje dr. Humar. Za to inovacijo je že vložena patentna prijava, raziskovalci pa aktivno iščejo investitorje za ustanovitev spin-off podjetja in komercializacijo tehnologije.
Celotni članek si lahko preberete v septembrski številki revije Podjetna Slovenija.
Preberite tudi
Iz posebnih izdaj

Mladi, linkedin profil je pomembnejši od vašega CV-ja!
Tilen Prah, kadrovski strokovnjak in prokurist podjetja Kariera, svetuje, kako lahko mladi izboljšajo svoj življenjepis

2030: električni tovornjak za krajše razdalje?
Glede na trenutne trende, predvidene investicije in vire za proizvodnjo potrebne električne energije bo električni tovornjak v letu 2030 standard

Slovenija spet padla na lestvici konkurenčnosti, toda …
Slovenija se je na letošnji lestvici svetovne konkurenčnosti IMD 2026 znašla še tri mesta nižje kot lani – na 49.

»V učni program bi poleg digitalnih veščin morali vključiti digitalno etiko.«
Zakaj so investitorji zmedeni? Kako naj podjetja vpeljujejo umetno inteligenco? Kaj meni o digitalizacijski etiki, digitalizacijski džungli in digitalizacijski birokraciji?