Kje vse lahko pridobimo ključne veščine še pred prvo zaposlitvijo?

Sodelavci s ključnimi veščinami zasedajo bolje plačana mesta in hitreje napredujejo, pravi dr. Damjana Pondelek, svetovalka vodstvom in kolektivom pri krepitvi organizacijske kulture, odpornosti, odgovornosti, odnosov, komunikacije in vodenja iz podjetja Urednica.

»Za mlade, ki vstopajo v delovno okolje, je poznavanje ključnih veščin neulovljiva konkurenčna prednost. Za delodajalca, ki išče primernega sodelavca, pa je pokazatelj, da se bo posameznik lažje vključil v kolektiv ter zmogel sodelovati in se povezovati od samega začetka. Zaradi izkazanega potenciala rasti bo pri svojem delu uspešnejši.«

Ena od pomembnih ključnih veščin je sposobnost jasnega izražanja, ki se prepleta z aktivnim poslušanjem in prilagajanjem sporočila različnim sogovornikom, pa naj gre za sodelavce ali stranke. V času hitrih tehnoloških in organizacijskih sprememb je sposobnost hitrega prilagajanja novim projektom in nepričakovanim izzivom neprecenljiva.

Enako pomemben je kreativen pristop k iskanju rešitev, ki analitično razmišljanje združuje z zmožnostjo delovanja pod pritiskom ter omogoča učinkovito premagovanje izzivov. Sogovornica izpostavlja, da je srce ključnih veščin razumevanje čustev – tako svojih kot čustev drugih.

»Tako je mogoče obvladovati konflikte, krepiti odnose in ustvarjati pozitivno delovno okolje, kjer se vsakdo počuti slišanega in cenjenega. Sposobnost prevzemati odgovornost in delovati proaktivno, tudi brez neposrednih navodil, je tista, ki posameznika povzdigne v vodjo – ne glede na formalni položaj. Motiviranje drugih in prevzemanje pobude sta ključna za navdihovanje timov in doseganje ambicioznih ciljev.«

Kako pridobiti in negovati ključne veščine?

V svetu, kjer tehnično znanje ni več dovolj, so sposobnosti, kot so komunikacija, sodelovanje in prilagodljivost, postale odločilne za karierni uspeh. Te kompetence, ki presegajo zgolj strokovno znanje, se ne razvijejo čez noč, temveč so rezultat zavestnega učenja, praktičnih izkušenj in nenehnega izpopolnjevanja.

Za mlade je pridobivanje in negovanje teh veščin izjemno pomembno za gradnjo trdnih temeljev uspešne kariere, opozarja dr. Pondelek. Dodaja, da se pridobivanje teh veščin začne, ko vstopimo v resnične situacije, ki zahtevajo interakcijo in prilagajanje; ko začnemo delati in se pogovarjati z ljudmi.

Kje lahko pridobimo ključne veščine:

1. Študentsko delo.

V storitvenih sektorjih, kot sta gostinstvo in trgovina, je odlična priložnost za izpopolnjevanje komunikacije in hitrega odzivanja na različne osebnosti in izzive.

2. Skupinski projekti.

Sodelovanje v skupinskih projektih nas uči umetnosti usklajevanja z drugimi, prevzemanja odgovornosti in iskanja rešitev pod pritiskom.

3. Prostovoljstvo.

Prostovoljstvo v nevladnih organizacijah ali lokalnih skupnostih odpira vrata do razumevanja raznolikih perspektiv, krepi empatijo in gradi mostove med ljudmi.

4. Strukturirano učenje.

Prav tako igra pomembno vlogo. To so delavnice komunikacije, sodelovanja in vodenja. Prinašajo praktična orodja za izboljšanje veščin, ki jih je mogoče takoj uporabiti v praksi.

5. Delo z mentorjem.

Daje dragocene povratne informacije, ki osvetlijo slepe pege in usmerjajo razvoj.

6. Samorefleksija.

Močno orodje je tudi samorefleksija – premislek o lastnih interakcijah in iskanje priložnosti za izboljšave vodita do globljega razumevanja svojih šibkosti in moči.

Omenjene veščine je treba nenehno negovati, jih zavestno uporabljati v praksi in biti odprt za učenje iz izkušenj. »Sodelavce ali nadrejene prositi za konstruktivno kritiko je pogumen korak, ki nam omogoča napredovanje in rast ter krepi komunikacijske sposobnosti.

Vsaka priložnost, denimo vodenje sestanka, javni nastop ali reševanje konflikta, je oder vsakdanjega življenja za izpopolnjevanje teh kompetenc v realnem času. Ob branju knjig lahko učinkovito krepimo empatijo, saj se vživljamo v literarne junake in njihove usode ter zdržimo s čustvi, ki niso naša. Tako se počasi odpiramo tudi drugačnim pogledom na svet.«

Ključni trendi pridobivanja ključnih veščin

Sodobni trendi za pridobivanje najpomembnejših veščin na tem področju odražajo vpliv tehnologije in spreminjajoče se delovne kulture ter naraščajočo potrebo po izkustvenih delavnicah in prilagodljivih, medosebnih kompetencah, pravi sogovornica. Dodaja, da posamezniki te veščine danes pridobivajo drugače kot prej.

Glavni trendi:

Uporaba digitalnih platform in umetne inteligence za personalizirano učenje.

Spletne platforme (LinkedIn, Learning), ponujajo interaktivne tečaje, ki se osredotočajo na razvoj komunikacije, vodenja in reševanja problemov. Te platforme uporabljajo algoritme za prilagajanje vsebin posameznikovim potrebam, kar omogoča učenje po meri in v lastnem tempu.

Uveljavljajo se tudi mikrodokazila.

Gre za krajše, ciljno usmerjene oblike izobraževanja in usposabljanja, ki omogočajo pridobivanje specifičnih znanj, spretnosti ali kompetenc, prilagojenih potrebam trga dela in družbe.

Povečuje se vloga izkustvenega učenja, ki presega tradicionalne učilnice.

V podjetjih in organizacijah izvajajo izkustvene programe in delavnice, ki sodelavcem z igro vlog, psihodramo in realnimi delovnimi scenariji pomagajo, da se lahko vživijo v potrebe in čustva sodelavcev in strank. Aktivno in zavzeto jih poslušajo, se z njimi pogovarjajo ter asertivno rešujejo težave in konflikte v varnem, nadzorovanem okolju.

Tako se spoprimejo s kompleksnimi okoliščinami, jih osebno doživijo, hkrati pa se naučijo, kako delovati in komunicirati bolj učinkovito in uspešno, z manj slabe volje in več profesionalizma, optimizma in zadovoljstva.

Podjetja vse pogosteje vlagajo v neposredno svetovanje in coaching.

To velja za sodelavce, ki jim je zaupana odgovornost vodenja. Tako lahko ustrezno podprejo svoje sodelavce ter vodijo, komunicirajo in sodelujejo z zgledom.

Notranji mentorski programi združujejo mlade zaposlene z izkušenimi mentorji.

Slednje predhodno usposobijo za delo s sodelavci, kar omogoča prenos znanja o vodenju, komunikaciji in medosebnih odnosih v realnem času.

Poudarek je na vseživljenjskem učenju in samorefleksiji.

Podpirajo ju tehnološka orodja. Aplikacije za sledenje navadam in dnevniške platforme (CoachMe, GoalsOnTrack) posameznikom pomagajo analizirati lastne interakcije in prepoznavati področja za izboljšavo.

Hkrati organizacije spodbujajo kulturo povratnih informacij, kjer redni 360-stopinjski pregledi in neformalni pogovori postajajo standard za razvoj komunikacije in samoiniciativnosti. Ključne veščine namreč niso nekaj statičnega in dokončnega, temveč se nenehno razvijajo skozi prakso in introspekcijo.

Mladinske organizacije (na primer taborniki in skavti) in poletne šole.

S svojimi programi mlade pripravljajo na specifične izzive sodobnega trga dela, kot so vodenje raznolikih timov, sodelovanje v timu, spoštljiva komunikacija, krizno odzivanje in komuniciranje.

Ti trendi kažejo, da postaja pridobivanje ključnih veščin vse bolj dostopno, prilagojeno in integrirano v vsakdanje življenje. Za mlade v podjetjih to pomeni priložnost, da se hitreje prilagodijo zahtevam delovnega mesta in izstopajo v konkurenčnem okolju.

»Ključ do uspeha ostaja kombinacija izobraževalnih programov, delavnic, tehnoloških orodij, praktičnih izkušenj in odprtosti za nenehno učenje, ki skupaj gradijo kompetence za prihodnost dela,«

poudarja dr. Damjana Pondelek.