Nove omrežnine: kdo bo na boljšem?
Na ta način bodo lahko porabo iz prve, najdražje tarife zamikala v cenejše tarife v blok pred najdražjo in v blok po njej.
Jasno, podjetja z večjo porabo oziroma več proizvodnimi enotami imajo pri tem več manevrskega prostora za tako početje,« pravi Arh. Po njihovih izkušnjah imajo največ prostora za prihranke podjetja, katerih cena proizvoda je sestavljena večinoma iz stroška za električno energijo. »V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da prihranki iz električne energije vodijo v preveliko povečanje drugih stroškov. Takšna industrija je na primer metalurgija, ki pa ima poleg velikega stroška energije v ceni proizvoda običajno tudi velike možnosti za izkoriščanje prožnosti,« pojasnjuje Matija Arh iz podjetja Inea, ki se ukvarja s tehnologijo avtomatiziranih proizvodnih procesov, učinkovitega energetskega upravljanja in pametnih nadzornih sistemov. Pojasnjuje, da tipskih primerov za podjetja ni..
Več podjetij smo namreč že prejšnji mesec povprašali, ali so že pripravila izračune. Veliko jih je izračune šele pripravljalo, saj niso tako preprosti. Če bodo ugotovili, da se jim bo to izplačalo, bodo uvedli tudi določene spremembe. Nekateri bodo zaradi prevelikih proizvodnih obratov težko prilagodili delo drugačnim časovnim oknom. Zanimive so torej predvsem rešitve, kako energijo nekako razporediti in prihraniti, ne glede na časovno okno.
Enega, zmagovalnega recepta za vse porabnike ni. »V enem proizvodnem obratu je lahko ena sama naprava, katere prilagajanje ustvari večino prihranka – v naslednjem obratu takšne naprave ni ali pa jih je pet,« podaja primer Arh in ponuja nekaj splošno uporabnih rešitev:
1. Optimizacija dogovorjenih moči.
Lahko prinese nezanemarljiv prihranek. Elektrodistributerji so svojim odjemalcem že predlagali nastavitve dogovorjenih moči, ki pa so po naših izračunih za večino odjemalcev previsoke.
2. Lastna proizvodnja energije.
Sončna elektrarna ali baterijski hranilnik, kjer je treba biti še posebej pozoren in imeti dobro definiran načrt uporabe, lahko prav tako prispeva k prihrankom. Za podjetje je opravljena analiza investicije in posledično optimizacija stroškov.
Čeprav je najdražja tarifa predvidena samo za zimsko sezono, lahko proizvodnja SE (sončne elektrarne) opazno prispeva k zmanjševanju odjema v najdražji tarifi, ki je večinoma v svetlem delu dneva. HEE (hranilnik električne energije) lahko premosti krajše obdobje brez SE oziroma obdobje, ko SE ne dosega želene moči. Lahko pa tudi prenaša porabo iz dražjih blokov v cenejše.
3. Sistem za upravljanje prožnosti.
Vse skupaj se lahko vključi v sistem za upravljanje prožnosti, v katerega se vključi tudi naprave, ki jim je mogoče prekiniti ali zmanjšati odjem električne energije za neko časovno obdobje. Bistveno pri vsem je, da se vsa ta prilagajanja dogajajo avtomatsko, po vnaprej določenih parametrih in glede na trenutno situacijo, saj je ročno vodenje za vsak 15-minutni interval praktično nemogoče.
Celotni članek si lahko preberete v najnovejši številki revije Podjetna Slovenija.
CELOTEN ČLANEK SI PREBERITE V ZADNJI ŠTEVILKI PODJETNE SLOVENIJE. | NAROČILO REVIJE
Sorodni prispevki