Št. kritičnih surovin je zraslo za 126 %! Nas mora skrbeti?

»V bližnji prihodnosti se lahko število kritičnih surovin še poveča. A zagotovo bomo imeli tudi nove napredne materiale, ki bodo alternative kritičnim surovinam. To bodo materiali, ki bodo ciljno zasnovani ter optimizirani z inovativnimi funkcijami in lastnostmi. To bo alternativa nekaterim kritičnim materialom, kot so grafen, ogljikova vlakna, biopolimeri, kompoziti, nanomateriali in keramika.

V desetih letih bi lahko to krizo presegli, vendar mora biti EU bolj enotna in imeti prevlado nad posameznimi državami pri oblikovanju gospodarske politike.«

Pred kratkim je Srbija podpisala dogovor z Nemčijo za dobavo litija, a v Srbiji so sledili protesti proti izkoriščanju litija zaradi okoljskih pomislekov. Ali menite, da bo to še vedno primer leta 2030 ali 2040, ali pa bo izkoriščanje litija po prepričanju Evropejcev postalo nujno in nesporno?

»Globalno povpraševanje po baterijah hitro narašča. Velikost trga litijevih baterij pa naj bi se do leta 2032 povečala s 57 milijard dolarjev leta 2023 na 187 milijard dolarjev. Litijeve baterije je zelo težko reciklirati. Za njihovo proizvodnjo je potrebne veliko vode in energije.

Avtomobilska industrija išče cenejše in bolj zelene alternative. Faradionove natrijeve ionske baterije se zdijo bolj trajnostna alternativa. Druga možnost so trdne baterije, ki namesto tekočih uporabljajo trdne elektrolite, vendar so dražje.

Nisem strokovnjak za baterije. Vendar menim, da bodo v obdobju od pet do sedem let na voljo komercialno konkurenčne alternative litiju. Kljub temu bo litij še naprej razvrščen kot kritični material tudi za druge vrste uporabe.«

Celotni intervju z Giovannijem Attijem si lahko preberete v septembrski številki revije Podjetna Slovenija.