»Elektrifikacija se bo pri lahkih dostavnih vozilih razvijala z velikimi koraki.«
Kako dobro so evropske tovarne vozil na Kitajce pripravljene danes v primerjavi s preteklostjo?
Kakšen bo razvoj pri vodiku in kakšen pri avtonomni vožnji?
In kje se generalni direktor Porsche Slovenije strinja z ministrom Jernejem Vrtovcem, kje pa ne?
- Goran Novković
- 17 novembra, 2026
- Intervju
- Foto: Barbara Reya
Danilo Ferjančič kot generalni direktor Porsche Slovenija dobro pozna slovenski trg vozil, pa tudi evropske in svetovne trende v industriji vozil. Porsche Slovenija in Porsche Interauto sta lani skupaj presegla milijardo evrov prihodkov v Sloveniji.
Zdi se, kot da se ni uresničil kitajski napad na slovenski trg, toda Danilo Ferjančič opozarja, da je tekma morda dobljena, prvenstvo pa še ne.
V izdaji Podjetna Logistika revije Podjetna Slovenija objavljamo podatke o poslovanju največjih podjetij, ki so tako ali drugače povezani s prometom in logistiko. Skupina Porsche Slovenija ima kar dve podjetji med petimi največjimi v tej panogi v Sloveniji. Obe podjetji sta lani skupaj presegli milijardo evrov prihodkov.
Kaj je razlog za takšno prodajo in tudi rast?
Verjetno ponujamo prave produkte. 😊Trg se v zadnjih letih ni samo konsolidiral, ampak je pokazal tudi veliko živahnosti. Prodaja pri nas raste predvsem na trgu električnih vozil. Iz tovarn pa smo dobili tudi nekaj novih produktov s klasičnim pogonom.
Dolgo smo denimo čakali na kompaktnejše modele električnih vozil. Zdaj smo jih dobili – ne samo mi, tudi konkurenca. To se jasno kaže v rasti trga.
Pred tremi leti je bilo veliko opozoril pred kitajsko konkurenco. Danes na cestah vidimo kitajske avtomobile, vaše znamke pa še vedno rastejo. Kaj se je zgodilo na trgu?
Trg raste predvsem v segmentih, ki jih mi ne pokrivamo, ker tam trenutno še nimamo ponudbe. Rast je zelo dinamična v segmentu majhnih ugodnih električnih avtomobilov, kjer so kitajski proizvajalci močni. Velja torej za vse nas, le da nekateri segmenti rastejo hitreje.
Je kitajski vstop na evropski trg dolgoročna grožnja ali katalizator inovacij?
Oboje. Evropska avtomobilska industrija se po mojem mnenju ni prebudila pravočasno. Predolgo smo se ukvarjali z menjalniki in klasičnimi motorji, premalo pa s programsko opremo. Prihod kitajskih proizvajalcev je jasno pokazal, kam se bo razvoj usmeril v prihodnosti – in evropski proizvajalci so se končno odzvali.
Kitajska industrija je uživala protekcijo in subvencije svoje države, zato tekma ni povsem enakovredna. Evropska unija bo morala to ključno panogo bolje zaščititi. Počasi ugotavlja, da ni dobro, če je trg preveč odprt za kitajske proizvajalce, saj so ti na več ravneh močno subvencionirani. Kaj bo prinesla prihodnost, pa ne ve nihče. Bomo videli.
Kitajci subvencijo dobijo dvakrat: najprej doma za proizvodnjo, nato še v EU pri prodaji električnih vozil …
Da, še večkrat. Denimo tudi pri postavitvi tovarn, subvencionirajo jim razvoj in tako naprej. Kitajska se je strateško odločila, da bo razvijala to industrijo.

Trenutno velik izziv predstavljajo električna vozila, ki so že naročena. Stranke so se namreč za nakup odločile tudi v pričakovanju subvencij, teh pa zdaj očitno ne bo.«
Kako dobro so evropski proizvajalci pripravljeni danes v primerjavi s stanjem pred tremi leti?
Mnogo bolje. A krivulja učenja še zdaleč ni zaključena; to velja predvsem za področje programske opreme. Dobro pa je, da evropski proizvajalci zdaj razumejo, kam je usmerjen razvoj.
Danes bolje razumejo tudi trg, ki je lačen kompaktnih električnih avtomobilov z dostopnejšimi cenami. Ti zdaj postopno prihajajo na trg, tudi iz našega koncerna.
Kakšne trende pričakujete v naslednjih petih letih?
Odlično bi bilo, če bi to vedel. 😊
Električni pogon je prihodnost, o tem ni dvoma. Hitrost prehoda pa bo odvisna od državnih podpor. Če bo obveljalo to, kar se je avgusta zgodilo z ukinitvijo subvencij za električna vozila pri nas, se bo razvoj upočasnil. Če bo država subvencionirala električne avtomobile kot denimo Norveška, pa bo prehod hitrejši.
Trenutno za nas velik izziv predstavljajo električna vozila, ki so že naročena. Stranke so se namreč za nakup odločile tudi v pričakovanju subvencij, teh pa zdaj očitno ne bo. Je pa res, da načeloma podpiram, kar je dejal minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec …
Mislite na odprto konkurenco vseh tehnologij?
Da, predvsem pa preusmeritev subvencij v infrastrukturo. To je pametna odločitev, vendar moramo ob tem nujno rešiti tudi vprašanje subvencij že naročenih električnih vozil.
Kateri segmenti vozil bodo pri prodaji rasli najhitreje?
Verjetno še naprej kompaktni SUV-ji, torej športna terenska vozila, predvsem električna. Na to bi stavil!
Kdaj bodo električna vozila prehitela klasična? Je realno, da se to zgodi do leta 2030?
Če bo EU podpirala prehod, se bo to zgodilo dokaj hitro. Morda pri napovedi ne bom veliko zgrešil, če rečem, da bo to v zgodnjih letih prihodnjega desetletja.
Dizelski pogon se počasi poslavlja, a klasični motorji vseeno še niso za staro šaro. Hibridi imajo še veliko potenciala, zlasti pri tistih, ki dvomijo v električna vozila, in za potrebe na podeželju – v krajih, kjer ni dovolj potrebne infrastrukture. Letos sem bil denimo na dopustu na Korčuli. Tam sta samo dve javni polnilni mesti, ena s 50, druga pa z 11 kilovati.
Od odcepa z jadranske magistrale do Vele Luke pa je 130 kilometrov. 😊
Tako je. Polnilnici sta bili na drugi strani otoka, zato sem avto dva dneva in dve noči polnil na navadni vtičnici. Prvo noč nisem najbolje spal, ker sem moral zaradi oddaljenosti vtičnice vmes uporabiti tudi navaden podaljšek. 😊

Ljudje se bodo na avtonomna vozila navadili, tako kot smo se v zgodovini navadili na vlake ali v sodobnem času na pametne telefone.«
Kako se v Sloveniji razvija souporaba avtomobilov, tako imenovani car sharing?
Slovenija je specifična. Souporaba avtomobilov je uspešna v velikih metropolah, teh pa pri nas ni, zato je bolj uveljavljena kombinacija kratkoročnih najemov in souporabe. Dinamika je postopna, ne eksplozivna. Bolje je na trgu rent-a-carja, torej izposoje vozil, kar kaže na dobro turistično sezono v Sloveniji.
Kakšne spremembe se obetajo na trgu dostavnih vozil?
Največja sprememba je tudi v tem segmentu vozil elektrifikacija. V mestnih središčih, denimo v Ljubljani, do nekaterih območij brez električnega dostavnega vozila ni več dostopa. Elektrifikacija lahkih dostavnih vozil bo napredovala z velikimi koraki.
Kako stabilen je trg službenih vozil?
Precej. Prodaja električnih službenih vozil je dokaj stabilna, ne glede na subvencije. Tukaj seveda svojo vlogo igra tudi davčna politika; ni namreč dohodnine.
Kako pripravljena pa je slovenska energetska infrastruktura na nova vozila?
Nekoč smo bili že zelo napredni v primerjavi z drugimi trgi, potem pa smo zaspali. To je zelo vidno v primerjavi z Avstrijo in še nekaterimi bližnjimi državami. Hitrih javnih polnilnic pri nas primanjkuje.
Zdaj se spet nekaj premika. Najbolj vidna je ponudba hitrih polnilnic na Petrolu. Če verjamemo ministru Jerneju Vrtovcu, je razvoj polnilne infrastrukture ena od njegovih prioritet.
Kako je z razvojem vodikovih vozil?
Tehnologija se razvija že desetletja in je okoljsko zelo privlačna: rezervoar napolniš z vodikom, skozi izpušni sistem pa pride voda. Toda prvič, infrastruktura ni pripravljena, in drugič, vodik je tudi zelo eksploziven, zato se industrija z varnostjo ukvarja že dolgo. V naslednjih letih bo vodik zanimiv predvsem za težki promet, torej za tovornjake. Pri osebnih vozilih bo najbolj raslo število električnih vozil.
Kakšna bo vloga menedžerja v avtu prihodnosti?
Menda avtonomna vožnja prihaja z velikimi koraki. Menedžer se bo zjutraj usedel v avto, pregledal elektronsko pošto, plačal račune, prebral novice. Avto ga bo odpeljal v službo in ga sproti informiral. Vožnja bo digitalizirana in do neke mere … dolgočasna.
Pa se bodo ljudje psihološko navadili na to, da bodo brez nadzora zaupali vožnji s takšnim vozilom?
Ljudje se bodo navadili, tako kot smo se v zgodovini navadili na vlake ali v sodobnem času na pametne telefone.
Ljubitelji klasičnih vozil mi pogosto govorijo, da jim električna vozila niso všeč, ker ni pravega zvoka. Zakaj proizvajalci pri električnih avtomobilih ne dodajo umetnega zvoka za ljubitelje motorjev?
Zvok že modulirajo. A za prave navdušence je to »fake« (lažno). Sam uživam v pravem zvoku, v občutku, da se mehanski deli premikajo. To je del izkušnje, ki je elektrika ne more nadomestiti. Za vikend se zato še vedno rad zapeljem s svojim 40 let starim motorjem.
V naslednjih letih bo vodik zanimiv predvsem za težki promet, torej za tovornjake. Pri osebnih vozilih bo najbolj raslo število električnih vozil.«
Evropski proizvajalci zdaj bolje razumejo trg, ki je lačen kompaktnih električnih avtomobilov z dostopnejšimi cenami.«
Souporaba avtomobilov je uspešna v velikih metropolah. Pri nas je zato bolj uveljavljena kombinacija kratkoročnih najemov in souporabe.«
Preberite tudi
Iz posebnih izdaj

UI vam lahko pomaga do službe, a vas lahko izda že v prijavi!
Umetna inteligenca (UI) lahko v nekaj sekundah analizira podjetje, pomaga prilagoditi življenjepis zaposlitvenemu oglasu in

2030: električni tovornjak za krajše razdalje?
Glede na trenutne trende, predvidene investicije in vire za proizvodnjo potrebne električne energije bo električni tovornjak v letu 2030 standard

Krasni novi (nevarni) svet
Danes ste naši naročniki v svoje nabiralnike posebno izdajo Podjetne Slovenije, Podjetna varnost: Nič nas ne sme presenetiti.

Podjetniki prek skladov posojajo podjetnikom. Ta posel je zelo v porastu.
To o aktualnih trendih investiranja pravi Matjaž Filipič iz Alfi skladov. Na kaj vse morajo podjetniki paziti, ko izbirajo med