5 razlogov ZA razvojni zakon, a tudi 2 zadržka

Pet gospodarskih organizacij, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS), se je zavzelo za udeležbo na referendumu 6. decembra in glas ZA Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS).

Njihovo sporočilo je bilo ob tem precej jasno: zakon ni popoln in ne prihajajo branit vlade. Podpirajo pa ga, ker v njem vidijo začetek sprememb, ki jih Slovenija potrebuje za večjo konkurenčnost gospodarstva. Prepričani so, da bi od tega imeli koristi tudi zaposleni, mladi, upokojenci in gospodinjstva.

»Danes ne prihajamo braniti vlade,«

je poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka. Po njegovih besedah največja konkurenčna prednost niso več stroji ali surovine, temveč ljudje. Slovenija mora zato ustvariti razmere, v katerih bodo mladi in strokovnjaki ostajali doma oziroma se vračali iz tujine.

5 koristi razvojnega zakona, ki jih izpostavljajo gospodarstveniki

Gospodarske organizacije so izpostavile več ukrepov, za katere menijo, da lahko izboljšajo konkurenčnost podjetij in življenjski standard ljudi. Med najpomembnejšimi je pet sklopov.

1. Več možnosti za boljše plačana delovna mesta

Razvojna kapica, ki najvišjo osnovo za plačilo socialnih prispevkov omejuje pri 7.500 evrih bruto, naj bi po oceni gospodarstva Sloveniji pomagala pri privabljanju in ohranjanju visoko usposobljenih kadrov. Med njimi so razvojni inženirji, strokovnjaki za umetno inteligenco in drugi specialisti, ki jih podjetja potrebujejo za razvoj izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo.

Cilj ukrepa po njihovem ni zgolj višja neto plača približno 13.000 zaposlenih, temveč ustvarjanje čim več delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Če bodo podjetja konkurenčnejša in bodo v Sloveniji ohranjala razvojne dejavnosti, bodo od tega lahko imeli koristi tudi drugi zaposleni in širše gospodarstvo.

2. Možnost polne pokojnine ob nadaljevanju dela

Zakon omogoča nadaljevanje dela ob hkratnem prejemanju polne pokojnine. Gospodarske organizacije ukrep vidijo kot odgovor na staranje prebivalstva in pomanjkanje delovne sile.

Podjetja bi tako lahko dlje sodelovala z izkušenimi zaposlenimi, ti pa bi svoje znanje prenašali na mlajše sodelavce. Ukrep naj bi izboljšal tudi materialni položaj starejših, ki želijo ostati delovno aktivni. Ne gre za obvezno podaljševanje delovne aktivnosti, poudarjajo organizacije.

3. Nižji DDV na osnovna živila

Zakon predvideva trajno znižanje DDV z 9,5 na pet odstotkov za 15 skupin osnovnih živil ter za semena, sadike in gnojila. Po oceni Trgovinske zbornice Slovenije bi to najbolj občutili upokojenci, mlade družine in gospodinjstva z nižjimi dohodki, ki za hrano namenijo večji delež svojih prihodkov.

Predsednica TZS Mariča Lah pričakuje, da se bo znižanje preneslo v maloprodajne cene. Ob tem naj bi ukrep izboljšal konkurenčnost domače trgovine in zmanjšal spodbudo za nakupovanje osnovnih živil v sosednjih državah.

4. Nižji stroški energije za gospodinjstva in podjetja

Zakon predvideva tudi nižji DDV na električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. Koristi naj bi imela gospodinjstva, pa tudi manjša podjetja, ki niso zavezanci za DDV.

Po oceni gospodarstva so konkurenčne in predvidljive cene energije eden od pogojev za ohranjanje industrijske proizvodnje in delovnih mest v Sloveniji.

5. Manj birokracije in lažje poslovanje za manjše podjetnike

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije izpostavlja spremembe pri normirancih, administrativne razbremenitve in začasno možnost nižjih prispevkov za določene samozaposlene in kmete z najnižjimi prihodki.

Predsednik OZS Blaž Cvar poudarja, da manj birokracije pomeni več časa za delo in stranke, normiranci pa potrebujejo predvsem preprost sistem in predvidljiva pravila. Za samozaposlene in kmete z najnižjimi prihodki zakon predvideva začasno razbremenitev pod določenimi pogoji.

2 pomembna poudarka: zakon ni popoln in ne gre za podporo vladi

Kljub podpori zakonu gospodarske organizacije poudarjajo tudi naslednje. Prvič, jasno so se distancirale od vlade in poudarile, da njihove podpore ni mogoče razumeti kot politične podpore predlagateljem zakona.

»Glas ZA ni glas za katerokoli vlado ali stranko. Je glas za smer razvoja,«

so poudarili. Predsednik OZS Blaž Cvar je dodal, da jim je vseeno, katera vlada bo ukrepe sprejela, leva ali desna. Po njegovih besedah gre za približevanje zakonodaje rešitvam, ki jih poznajo tudi sosednje države.

Drugi zadržek je vsebinski. Zakon po njihovem mnenju ni popoln. Poleg tega priznavajo, da način njegovega sprejemanja ni bil takšen, kot bi si ga želeli. Zato napovedujejo, da bodo takoj po referendumu predlagali popravke tam, kjer bodo potrebni, in se zavzeli za čim širši socialni dialog.

Od vlade pričakujejo tudi spremljanje učinkov sprejetih ukrepov in izboljšanje rešitev, ki se ne bodo izkazale za optimalne. Ob tem opozarjajo, da Slovenija potrebuje nadaljnje spremembe tudi na področjih znanosti in razvoja, davčnega okolja, digitalizacije in energetike.