Blaž Miklavčič: »Slovenija potrebuje državni načrt za gradnjo stanovanj.«

»Mislim, da bi morali imeti na državni ravni ‘masterplan’, strateški in dolgoročen načrt za gradnjo stanovanj,« pravi Miklavčič.

Takšen načrt bi moral zajemati celotno stanovanjsko gradnjo, ne le javnih stanovanj. Vključevati bi moral tudi vso potrebno infrastrukturo: ceste, elektriko, vodo, kanalizacijo in javni promet.

Danes se lahko šele med pripravo projekta pokaže, da na območju ni dovolj električne zmogljivosti ali da je treba zgraditi novo transformatorsko postajo. To pomeni dodatne stroške in podaljšuje čas do začetka gradnje.

Miklavčič opozarja, da je gradnja zaradi visokih cen materialov, transporta in okoljskih zahtev vse dražja. Večjih pocenitev same gradbene izvedbe v bližnji prihodnosti ne pričakuje.

Kako bi mladim olajšali nakup stanovanja?

Nakup stanovanja je v Sloveniji pogosto projekt celotne družine. Pri financiranju mladim pomagajo starši in stari starši, saj si sami težko zagotovijo dovolj sredstev.

Miklavčič meni, da bi morala država vzpostaviti posebno shemo financiranja, ki bi mladim olajšala nakup lastnega stanovanja.

»Država bi morala vzpostaviti shemo financiranja, ki bi mladim ljudem pomagala do stanovanj. Smo dovolj premožna družba, da bi tako lahko poskrbeli za mlade,«

pravi.

Ob tem opozarja tudi na pomen varovanih stanovanj za starejše. Ta jim omogočajo, da dlje živijo samostojno, hkrati pa imajo na voljo skupne prostore, socialno okolje in arhitekturo, prilagojeno njihovim potrebam.

GH Holding končuje projekt Srebrni gaj v Dolenjskih Toplicah, podobne projekte pa bi želel razviti še v drugih termalnih središčih.

Šestpasovne avtoceste ne bodo dovolj

Miklavčič meni, da mora Slovenija dolgoročno razširiti avtocestni križ, vendar sama širitev ne bo rešila težav, če bo tranzitni promet ostal neomejen.

»Lahko imamo državo prepleteno s šestpasovnicami, ampak če bo tranzitni promet neomejen, bo pritisk vedno velik.«

Po njegovem mnenju bo treba zato omejevati tovorni tranzit po slovenskih avtocestah. Pri tem ne pričakuje, da bo drugi železniški tir bistveno zmanjšal cestni tranzit. Njegov pomen vidi predvsem v zagotavljanju konkurenčnosti Luke Koper, ki za nadaljnji razvoj potrebuje zmogljivejšo železniško povezavo z zaledjem.

Celotni intervju z Blažem Miklavčičem lahko preberete v posebni izdaji Podjetna gradnja & dom.