Bogomil Ferfila: Program AFD lahko povzroči gospodarske probleme.

Prvič po drugi svetovni vojni je skrajno desna stranka zmagala na deželnih volitvah v Nemčiji. CDU, katere predsednik je kancler Friedrich Merz, je osvojila okoli 17 odstotkov glasov. AfD je s tem dobila 39 od 83 sedežev v deželnem parlamentu, za absolutno večino pa ji manjkajo trije sedeži.

Saška-Anhalt ima okoli 2,1 milijona prebivalcev in v nemškem Bundesratu štiri od 69 glasov. Rezultat AfD zato sam po sebi ne more pomembno spremeniti gospodarske politike Nemčije.

»Sama zmaga AfD v eni od 16 nemških dežel, še posebej v razmeroma majhni deželi, na nemško gospodarstvo ne more pomembno vplivati,«

ocenjuje Ferfila. Po njegovem je pomembnejši širši politični kontekst. Nemško gospodarstvo je šibko, nezadovoljstvo volivcev pa je lahko tudi posledica neuspešnih oziroma prepočasnih reform.

AfD čaka nov test

Naslednje pomembne deželne volitve bodo 20. septembra v Mecklenburg-Predpomorjanski. Po zadnji raziskavi Infratest dimap ima AfD 35 odstotkov podpore, SPD 32 odstotkov, Levica 11 odstotkov, CDU 8 odstotkov, Zeleni 5 odstotkov in BSW 4 odstotke.

Če bo AfD tudi tam dosegla visok rezultat, bo pritisk na CDU in Merza še večji, kar bi lahko otežilo sprejemanje gospodarskih reform.

»Če bi se vpliv AfD še povečal, bi po drugi strani izgubljala CDU kanclerja Friedricha Merza. To bi lahko povzročilo kratkoročno politično nestabilnost, saj se reforme ne bi izvajale,«

pravi Ferfila.

Zakaj AfD pridobiva podporo?

Stranka je posebej močna v vzhodni Nemčiji, kjer so gospodarske razlike z zahodom še vedno izrazite. Zmage zato ne gre pripisati zgolj nasprotovanju migracijam iz islamskih držav, opozarja Ferfila. V ozadju so tudi nezadovoljstvo z gospodarskim položajem, vsakdanjo politiko in tradicionalnimi strankami.

Program stranke predvideva strožjo migracijsko in azilno politiko ter omejevanje nekaterih socialnih pravic priseljencev. Pomanjkanje delovne sile bi med drugim reševala z več avtomatizacije, digitalizacije in umetne inteligence ter z vračanjem nemških strokovnjakov iz tujine. Zagovarja tudi obsežno vračanje oziroma »remigracijo« dela priseljencev, pravi Ferfila.

Manj priseljevanja je lahko tudi gospodarski problem

Nemčija se že spopada s pomanjkanjem delovne sile. Omejevanje priseljevanja bi zato lahko povečalo težave podjetij in javnih služb pri iskanju zaposlenih.

Tudi Saška-Anhalt je odvisna od tujih delavcev, med drugim v zdravstvu. Več avtomatizacije in uporabe umetne inteligence lahko poveča produktivnost, vendar tehnologija ne more hitro nadomestiti vseh delavcev, ki jih potrebuje gospodarstvo.

Neposredni gospodarski učinek volilne zmage AfD je zato za zdaj omejen, večje tveganje pa bi predstavljala njena nadaljnja krepitev, če bi zaradi nje Nemčija težje izvajala potrebne reforme.