Hrvaška krepi zasebni sektor, Slovenija državo. Zakaj je to pomembno?

Razlika ni zgolj statistična. V ozadju je vprašanje, kdo bo v prihodnje nosil gospodarsko rast in kdo bo imel na voljo ljudi za delo.

V Sloveniji se je razmerje začelo premikati

Skupna zaposlenost v Sloveniji se je med letoma 2020 in 2025 povečala za 5,9 odstotka. Zaposlenost v zasebnem sektorju je zrasla za 6,1 odstotka, v celotnem javnem sektorju za 5,1 odstotka.

Toda podrobnejši pogled pokaže drugačno sliko. Sektor država – torej javni zavodi, državni proračun, občinski proračuni, ZPIZ in ZZZS – je v tem obdobju povečal zaposlenost za 7,4 odstotka.

Še bolj zanimiva je zadnja primerjava. Leta 2025 je zaposlenost v zasebnem sektorju upadla za 0,8 odstotka, medtem ko je sektor država zrasel za 1,7 odstotka.

Kje je država zaposlovala?

Med letoma 2022 in 2025 se je število zaposlenih najbolj povečalo v vzgoji in izobraževanju, kjer je bilo skoraj 2.450 novih zaposlitev, v zdravstvu za okoli 1.540 in v socialnem varstvu za približno 609.

Povečal se je tudi ožji del državne uprave, kjer je bilo približno 1.570 zaposlenih več. Po drugi strani se je število zaposlenih v policiji in zaporniškem sistemu zmanjšalo.

Hrvaška je ubrala drugo pot

Na Hrvaškem podatki niso povsem neposredno primerljivi s slovenskimi, vendar kažejo precej jasno smer.

Leta 2020 je bilo med zaposlenimi v pravnih osebah 64 odstotkov zaposlenih v zasebnem in 33 odstotkov v državnem lastništvu. Do leta 2024 se je delež zasebnega sektorja povečal na 66,7 odstotka, delež državnega pa zmanjšal na 30,8 odstotka.

Rast zasebnega sektorja je bila še posebej izrazita v nekaterih dejavnostih. V hrvaškem gradbeništvu se je število zaposlenih med letoma 2020 in 2024 povečalo za 22 odstotkov, v prometu in skladiščenju za 16 odstotkov, v strokovnih in tehničnih dejavnostih pa za kar 35 odstotkov.

Ne gre samo za številke zaposlenih

Bojan Ivanc z GZS opozarja, da je pomembno tudi, kakšno produktivnost ustvarja posamezni sektor. Po njegovih besedah je produktivnost sektorja država v povprečju nižja kot v zasebnem sektorju, razmerje pa ustvarja breme za gospodarstvo v obliki rasti prispevnih stopenj.

Hkrati zasebna podjetja že zdaj najtežje dobivajo ljudi za predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in trgovino. Del problema se zato rešuje z zaposlovanjem tujih državljanov.

Slovenija in Hrvaška imata kljub temu skupen problem

Ne glede na različno dinamiko javnega in zasebnega sektorja obe državi čaka isti izziv: ljudi bo vse težje dobiti.

Staranje prebivalstva, upokojevanje velikih generacij in zmanjševanje števila delovno sposobnih prebivalcev bodo pritisk na trg dela še povečevali. Vprašanje zato ni več samo, ali bo zasebni ali javni sektor zaposloval več. Vprašanje je, kako bosta oba sektorja sploh našla dovolj ljudi.

Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.