Kateri interventni ukrepi se obetajo?

Kaj ukrepi pomenijo za podjetja?

Podjetja lahko od ukrepov pričakujejo naslednje:

• nižje stroške energije in goriv v prihodnjih mesecih,
• možnost dodatnih shem državne pomoči za posredne emisijske stroške in
• boljšo predvidljivost pri načrtovanju proizvodnje in logističnih verig.

Ukrepi naj bi bili sprejeti še ta teden v obliki izhodišč, kasneje pa v interventnem zakonu, ki bo pripravljen za takojšnjo obravnavo v novem sklicu državnega zbora. Če bodo izhodišča takrat lahko že dokončna, je odvisno of tega, kako pripravljeni in usklajeni bodo ukrepi. In kakšna so glavna izhodišča? Na Financh so jih preverili po sklopih:

Energetsko področje

Nafta in naftni derivati

Natančnejše zbiranje porabe po sektorjih in skupinah uporabnikov ter o komercialnih zalogah, obvezno poročanje o motnjah pri preskrbi, možnosti uvedbe diferencirane cene goriv;

Plin

Možnost oblikovanja posebnih državnih strateških zalog plina, da se lahko zakupi skladiščne kapacitete plina v tujini;

Dolgoročne pogodbe

Ureditev zapiranja portfelja za odjemalce prek dolgoročnejših pogodb od 3 do 5 let za 90 odstotkov potrebnih količin, s čimer bi se zmanjšala izpostavljenost predvsem cenovnim nihanjem in zagotovila potrebna količina plina in elektrike;

Jamstvena shema

Vzpostavitev garancijske sheme prek SID banke za kreditno izpostavljenost v razmerju med dobaviteljem in odjemalcem;

Logistika

Okrepitev logističnih zmogljivosti.

Energetsko intenzivna industrija

Krizna pomoč energetsko intenzivnim podjetjem: z zakonom o krizni pomoči elektrointenzivnim podjetjem (ZSKREP). Zakon je bil sprejet po nujnem postopku na začetku leta, a še vedno čaka na potrditev v Bruslju. S tem zakonom bo zagotovljenih vsaj 30 milijonov evrov pomoči na leto;

Znižana prispevka za OVE in SPTE: podaljšanje veljavnosti znižanega prispevka za OVE in SPTE za energetsko intenzivna podjetja;

Gospodarstvo

• Kapica na ceno električne energije: zaradi visokih cen;
• znižanje omrežnine: za vse poslovne porabnike;
• nižja obdavčitev energentov (nižje trošarine, prispevek za OVE in SPTE, URE, ogljična dajatev, nižji DDV na energente).

Plin

• Kapica na ceno zemeljskega plina: oziroma interventni zakon za pomoč podjetjem zaradi izrednih razmer na trgu zemeljskega plina;
• podaljšanje znižanega prispevka: za OVE in SPTE za energetsko intenzivna podjetja;
• znižanje trošarin: pri neenergetski rabi in za kogeneracijo

Goriva

• Zaloge: zagotovitev zadostnih zalog goriva;
• omejitve: rabe oziroma nakupov;
• prednostne skupine: zagotavljanje dobav prednostnim skupinam porabnikov, denimo kmetom;
• poseganje v cene: trošarine so že minimalne, nekateri hočejo doseči znižanje minimuma in čakajo na odobritev evropske komisije.

Hrana

• Znižanje DDV: urejanje seznama osnovnih življenjskih potrebščin in nanje vezanih cen oziroma marž, vključno z obdavčitvijo, kar pomeni znižanje DDV za osnovna živila;
• rezerve: ureditev rezerv mineralnih gnojil in semen;
• distribucija: ukrepi glede distribucije in logistike ter preskrbljenosti tudi v odnosu do pridelave hrane in dostopnosti.

Minister Kumer je izpostavil:

»Želimo, da je zakonodaja pripravljena takoj, ko bo začel delovati novi sklic državnega zbora.

Naš cilj je hiter, operativen zakon in stabilna, cenovno konkurenčna oskrba z energijo tudi v prihodnjem letu. Kjer je mogoče, bomo uporabili ciljane ukrepe, ker posameznim podjetjem prinesejo več kot enotni, razpršeni pristopi.«