Šok v gospodarstvu!

»Zgrožena sem. Določitev neto minimalne plače v letu 2026 na 1.000 evrov po poti dodatnih obremenitev podjetij in ne po poti davčnih razbremenitev stroškov dela je zaskrbljujoča predvolilna poteza te vlade,« opozarja Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Prednost daje svojim političnim interesom in žrtvuje gospodarstvo, še nadaljuje Nahtigalova:

»Tako izrazit dvig je ekonomsko nesmiseln in škoduje predvsem tistim podjetjem, ki se že zdaj borijo za konkurenčnost in ohranitev poslovanja – s tem pa tudi za prihodnost svojih zaposlenih. 

Pomeni vse manjše razlike med plačami zaposlenih v podjetjih. Pričakovati, da bodo podjetja lahko za 16,4-odstotka dvignila vse plače svojih zaposlenih z namenom, da se plačna struktura ne bi porušila, pa je znanstvena fantastika.«

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je pojasnil, da bi zaposleni ob novi višini bruto plače (1.482 evrov) prejeli neto plačo v višini okoli 1.100 evrov, če vlada ne bi posegla v zakon o dohodnini ter uvedla obvezni zdravstveni prispevek in prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Ob tem opozarja, da dvig minimalne plače nad rastjo inflacije neposredno obremenjuje javne finance zaradi višjih stroškov dela v javnem sektorju ter posredno povečuje pritiske na socialne transferje in druge izdatke, vezane na minimalno plačo. Vse manjše razlike v plačah slabšajo produktivnost v zasebnem in javnem sektorju. Slabo pa to vpliva tudi na zavzetost in delovno vnemo zaposlenih ter klimo v delovnih kolektivih.