Stroški fotonapetostnih modulov padli za 90 %

Precejšen napredek je bil dosežen v fotovoltaiki, saj se je učinkovitost komercialnih silicijevih sončnih celic v zadnjih desetletjih povečala s približno 15 odstotkov na več kot 22 odstotkov. Hkrati so se stroški fotonapetostnih modulov med letoma 2010 in 2020 zmanjšali za približno 90 odstotkov. Pričakovati je, da se bodo ti stroški v naslednjih letih še nižali.

Vse bolj v ospredje prihaja vetrna energija, saj so se stroški proizvodnje električne energije iz vetrnih virov v zadnjih desetletjih občutno zmanjšali, vetrna energija pa je tako postala konkurenčna tradicionalnim fosilnim virom. Povprečna moč vetrnih turbin je z 1–2 MW pred desetletjem narasla na 3–5 MW za kopenske in do 12 MW za morske turbine.

Stroški hranilnikov so se zmanjšali za 85 %

Černelč Koprivnikarjeva izpostavlja tudi opazen napredek v hranilnikih energije, saj so se stroški litij-ionskih baterij med letoma 2010 in 2020 zmanjšali za približno 85 odstotkov, kar omogoča širšo uporabo v elektroenergetskem omrežju.

Zaradi geopolitičnih sprememb in potrebe po stabilnih virih energije se v zadnjem času kot pomemben del energetskega zelenega prehoda uveljavlja tudi jedrska energija. K njenemu ponovnemu vzponu so pripomogli napredek v reaktorski tehnologiji in okrepljeni varnostni ukrepi.

Večja učinkovitost v energetiki pa bo dosežena tudi z digitalizacijo in pametnimi omrežji. Integracija digitalnih tehnologij v elektroenergetska omrežja namreč omogoča boljše upravljanje porabe in proizvodnje energije, s tem pa pripomore k učinkovitejši in zanesljivejši oskrbi.

Prehod na električne tehnologije, vključno z električnimi vozili, lahko občutno zmanjša tudi povpraševanje po fosilnih gorivih, to pa je ključnega pomena za zmanjšanje odvisnosti EU od uvoza teh goriv.

Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.