»Že več mesecev čakam na začetek tečaja slovenščine.«
Saša Stojnić se je iz Bosne in Hercegovine (BiH) v Slovenijo preselil aprila letos. V podjetju Hermi skrbi za prodajo izdelkov na trgih EU, s čimer prispeva k slovenskemu izvozu. Na položaju skrbnika ključnih kupcev skrbi za tuje trge, od Švice do Romunije.
Z njim smo se pogovarjali zaradi njegovih izkušenj ob prihodu v Slovenijo, tudi zaradi predsodka, da je iz BiH mogoče privabiti predvsem delavce v gradbeništvu, logistiki in podobno. Kot tujec, ki se je z družino preselil v Slovenijo, nam je razkril svoj pogled nanjo in svoje dosedanje dogodivščine. Verjetno jih doživljajo številni visoko izobraženi tujci, ki prihajajo na delo v Slovenijo.
Kako to, da ste se odločili, da se s celotno družino iz BiH preselite v Slovenijo?
Za ta korak smo se z družino odločili, ker menimo, da imamo v Sloveniji boljšo kakovost življenja in več možnosti za kakovostnejše izobraževanje otrok.
Se je pri selitvi kaj zapletlo?
Največji izziv pri selitvi je bilo iskanje ustreznega bivališča. Ob vprašanju glede možnosti prijave na ponujeni naslov smo pogosto dobili odgovor, da je stanovanje oddano. Toda pozneje se je še vedno pojavljalo v oglasih za najem.
»Ob iskanju stanovanja smo pogosto dobili odgovor, da je že oddano. A se je še naprej pojavljalo v oglasih za najem … Niso nas želeli prijaviti.«
Ali to pomeni, da dvomite o tem, da so bila stanovanja res zasedena?
Ne. Niso nas želeli prijaviti.
V veliko pomoč so mi bile sodelavke iz kadrovskega oddelka v našem podjetju. Zelo hitro so mi pripravile vse potrebne dokumente, kar mi je v veliki meri olajšalo proces vselitve.
Je kadrovski bazen BiH res tako prazen, kot pravijo v Sloveniji?
Kadrovski bazen v BiH je sicer zmanjšan, vendar še vedno obstaja veliko zelo kakovostnih kadrov. Bi pa morali delodajalci zagotoviti več konkretnih informacij o vseh možnostih, ki jih ponujajo za kakovosten kader v Sloveniji.
»Kadri iz BiH potrebujejo več informacij. Zame je bilo pomembno, kakšne priložnosti imajo otroci za izobraževanje. To je eden od glavnih razlogov, da smo tu.«
Katere informacije bi morali ponuditi?
Resni dobri kadri iz BiH pridejo v Slovenijo tudi z družinami in po mojih izkušnjah bi potrebovali več informacij o tem, kako se z družino preseliti sem ter kako kakovostno je življenje tu. Zame je bila zelo pomembna informacija, kakšne priložnosti imajo moji otroci za izobraževanje. To je eden od glavnih razlogov, da smo tu.
Eden od mojih kolegov iz prejšnjega podjetja je strokovnjak za informacijsko tehnologijo. Ko sem mu opisal svojo izkušnjo v Sloveniji, želi priti tudi on, vendar nima nobene informacije o tem, kako se lahko poteguje za službo v Sloveniji.
Kako jih privabiti?
Bolj jasno je treba izpostavljati prednosti in kakovost življenja, izobraževanja in dela za celotno družino; denimo, kakšne so priložnosti za osebni razvoj. Tu v podjetju Hermi sem dobil odlične priložnosti za izobraževanje, za učenje jezikov. Zdaj se učim še poljščino.
Poljščino?
Ja, Poljska je velik trg.
»Slovenija ta hip ne dobi najboljših kadrov iz BiH.«
Ali Slovenija dobiva najboljši kader iz BiH?
Slovenija trenutno v večini primerov ne dobi najboljših kadrov, ki jih BiH ponuja. Osnovni razlog za to je po mojem mnenju omenjena obvezna prijava na zavodu za zaposlovanje v BiH v trenutku, ko se kandidira za delovno mesto v Sloveniji. Veliko bolje bi bilo, če bi kadri iz BiH lahko takoj konkurirali za službo v Sloveniji.
Ali je v Sloveniji napačen predsodek, da je mogoče iz BiH privabiti predvsem delavce v gradbeništvu, logistiki in proizvodnji?
Seveda je mogoče pritegniti tudi kakovostne delavce iz drugih sektorjev v BiH. Vendar mora Slovenija, da bi postala zanimiva za takšno vrsto kadrov, spremeniti kar nekaj stvari, ki kakovostne kadre odvračajo od selitve v Slovenijo. Takšne, kot je denimo že omenjena obveznost prijave na zavodu za zaposlovanje.
Menim, da je razlog za to tudi dejstvo, da je v BiH trenutno veliko povpraševanje po kandidatih z izkušnjami, ki so praviloma tudi bolje plačani.
Ali si državljani BiH še vedno tako zelo želijo priti na delo v Slovenijo kot nekoč? Je Slovenija še tako priznana delodajalska znamka kot pred 20 ali 30 leti?
Še vedno je zaželena destinacija za delo, vendar bi bilo treba izboljšati obveščanje ciljnih skupin o možnostih in prednostih življenja in dela v Sloveniji.
Ena od velikih zablod so na primer cene v maloprodaji, v trgovinah. Te so v Sloveniji trenutno veliko ugodnejše kot v BiH v skoraj vseh segmentih.
»V Sloveniji so cene v trgovinah veliko ugodnejše kot v BiH, za 10 do 30 odstotkov. O tem se v BiH nihče ne pogovarja.«
Vendar se o tem zelo malo ali sploh ne govori. Moja soproga je več kot 20 let delala v maloprodaji, za velike trgovske družbe v BiH. Zapomni si na tisoče cen. Tudi mi smo bili v Sloveniji presenečeni. Tu so cene v trgovinah za 10 do 30 odstotkov nižje kot v BiH. O tem se nihče ne pogovarja; ne Slovenci, ne moji Bosanci, ne Srbi, ne Hrvati. Nihče. Pa je v tem kontekstu zanimiva tema.
Kaj vse pa resna podjetja že ponujajo kadrom doma, v BiH?
Resna podjetja v BiH kakovostnim kadrom že ponujajo dodatne ugodnosti. Poleg klasičnih variabilnih delov plače še dodatno življenjsko zavarovanje, redne zdravstvene preglede na stroške delodajalca, ugodnosti pri nakupu nepremičnin in drugo. Da bi podjetja pritegnila boljše kadre iz BiH, menim, da bi morala biti ponudba v tej smeri pripravljena tudi v Sloveniji.
Kakšne ugodnosti v BiH dajejo podjetja delavcem pri nakupu nepremičnin?
Jamčijo za del posojila. Moji kolegi so bili v podjetju zato vezani do 10 let. Ampak bili so zadovoljni, podjetja pa tudi.
»Odprtost bank za personalizirane storitve je bila v BiH desetkrat večja kot v Sloveniji, čeprav sem slovenskim bankam predložil plačne liste.«
S kakšnimi izzivi ste se soočili vi, ko ste prišli v Slovenijo?
Ko sem odpiral račun, v nobeni od bank, ki imajo svoje poslovalnice v Celju, ni bilo mogoče dobiti kakovostne ponudbe. Vse banke so v prvem krogu pogovorov ponujale le klasično odpiranje računa ob stališču, da je za morebitne druge ugodnosti treba imeti stalno prebivališče.
Resni kandidati, ki prihajajo iz BiH, imajo v BiH veliko ugodnosti: dovoljene prekoračitve na tekočem računu, ponudbe kreditnih kartic s popusti pri nakupih, popuste in plačevanje na obroke pri različnih ustanovah in združenjih, kot so avto-moto zveze, zavarovalnice, dodatna življenjska zavarovanja, individualni paketi pri različnih bankah in tako naprej.
Tudi sam sem v BiH imel takšne možnosti. Odprtost bank za takšne storitve je bila v BiH desetkrat večja kot v Sloveniji, čeprav sem jim predložil plačne liste.
Potreboval sem osebni avto. Sedem dni sem hodil od banke do banke, da bi se dogovoril o prekoračitvi limita. Moja kreditna zgodovina v BiH obstaja. Banke, ki so tu v Sloveniji, pa obstajajo tudi v BiH. Tam sem bil pri bankah iskan komitent. Vsakih 10 dni sem dobil kakšno ponudbo, da zamenjam banko.
»Lastnik podjetja mi je ponudil tudi priporočilo podjetja, pa to bankam ni pomenilo nič.«
No, na koncu so mi le ustregli v Addiko banki. Uslužbenec mi je dejal, naj pridem, ko dobim tretjo plačo, pa se bomo dogovorili. Dogovorili smo se v 15 minutah. Ampak za to sem 10 dni hodil od banke do banke. Lastnik podjetja mi je ponudil tudi priporočilo podjetja, pa to bankam ni pomenilo nič, čeprav podjetje že leta odlično posluje.
Nekateri podjetniki pravijo, da se mnogi iz BiH etapno zaposlijo v Sloveniji, potem pa gredo naprej na zahod EU. Je to res najpogostejši cilj delavcev iz BiH?
Za del ljudi, ki prihajajo iz BiH – mislim predvsem na tiste, ki prihajajo brez družin –, je to res.
Kako pa se vaši sodržavljani iz BiH integrirajo v slovensko družbo? Imajo kakšne izzive pri učenju slovenskega jezika?
Na žalost ugotavljam, da jih velika večina ne pokaže dovolj zanimanja ali pobude za učenje jezika države, v katero so prišli. Menim, da je to ena od velikih napak ob prihodu, saj znanje lokalnega jezika, vsaj na osnovni ravni, ponuja veliko več priložnosti za napredovanje in razvoj.
Na podlagi lastnega primera bi priporočil, da se vsak, ki se odloči za odhod, pred tem pripravi na normalno sporazumevanje v jeziku države, v katero prihaja.
Bi pa omenil dolge čakalne sezname na Ljudski univerzi po prijavi k učenju slovenskega jezika. Sam že več mesecev čakam na začetek tečaja in še vedno nimam informacij, kdaj ga sploh lahko pričakujem. Za stalno bivanje pa moram imeti potrdilo Ljudske univerze, da sem opravil tečaj slovenščine.
Kako pa ste v Sloveniji zadovoljni vi?
Predvsem moram poudariti, da sem zadovoljen z odnosom vodstva podjetja in načinom komuniciranja pri vsakodnevnem izvajanju nalog.
Naj vam zaupam izkušnjo, ki jo pogosto omenjam svojim kolegom iz BiH. Prvič v svoji več kot dve desetletji dolgi karieri sem doživel, da me je šef podjetja, v katerem delam, po izjemno napornem dnevu na terenu, številnih sestankih in napornem potovanju sam poklical, da bi preveril, ali sem v redu in ali sem našel dogovorjeno nastanitev. Takšne majhne stvari ustvarijo pomembno razliko in potrjujejo moje prepričanje, da sem sprejel pravo odločitev.
Sorodni prispevki
