Kriza v Hormuški ožini odpira priložnost tudi Luki Koper

»Zaradi varnostnih incidentov ladjarji vse pogosteje preusmerjajo plovbe okoli Rta dobrega upanja, kar podaljšuje tranzitne čase tudi za 10 do 14 dni in povečuje porabo goriva,«

pojasnjuje Dalibor Stojanov, izvršni direktor za medcelinski promet v Intereuropi.

Po njegovih besedah v takšnih razmerah pridobivajo pomen pristanišča zunaj kriznih območij, med njimi tudi severnojadranska pristanišča, kot sta Koper in Reka, ki zaradi svoje lege utrjujeta vlogo logističnega vstopa za srednjo Evropo.

Prednost ni več le najkrajša pot, ampak zanesljivost

Logistika se po mnenju strokovnjakov spreminja. Podjetja ne iščejo več zgolj najcenejše ali najhitrejše transportne poti, temveč predvsem stabilnost in predvidljivost dobav.

»Gre za postopno prestrukturiranje logističnih tokov, kjer podjetja vse bolj dajejo prednost zanesljivosti in predvidljivosti pred najkrajšo transportno potjo,« 

pravi Stojanov. Tudi Sebastjan Žagar, direktor pomorske agencije Dragon Maritime, opozarja, da se posledice nestabilnosti že kažejo na trgu. Zaradi zamud ladij, ki potujejo skozi Sueški prekop, je prišlo tudi do rahlega upada pretovora kontejnerjev v Luki Koper.

Hkrati pa ostaja dejstvo, da srednja Evropa potrebuje surovine, polizdelke in izdelke z globalnih trgov. Prav zato bodo alternativne logistične poti v prihodnje še pomembnejše.

Koper med pristanišči, ki lahko izkoristijo spremembe

Krize v svetovni logistiki pogosto ne pomenijo le izgub, ampak tudi prerazporeditev tokov. Pristanišča, ki lahko ponudijo varnejšo in učinkovitejšo povezavo z evropskim zaledjem, dobivajo novo strateško vrednost.

Za Slovenijo to pomeni priložnost, da Luka Koper še okrepi svojo vlogo pomembnega logističnega vozlišča za srednjo Evropo – vendar le, če bo sposobna zagotavljati konkurenčnost, zanesljivost in dovolj zmogljivosti.

Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.