Kdo lahko vstopi v obrambni posel?

Največje priložnosti za slovenska podjetja niso v velikih sistemih, temveč v specializiranih rešitvah, izpostavlja državni sekretar na ministrstvu za obrambo in strokovnjak za obrambno ekonomiko Erik Kopač:

»Slovenska podjetja imajo največjo priložnost v nišnih proizvodih z veliko dodano vrednostjo.«

To vključuje programsko opremo, umetno inteligenco, elektroniko, optične senzorje in precizne komponente.

Ob tem dodaja ključno omejitev:

»Slovenska podjetja nikakor ne bi bila konkurenčna pri proizvodnji velikih sistemov, kot so tanki, letala in raketni sistemi.«

Partnerstva kot ključ do uspeha

Pri tem po besedah Vida Megliča, vodje kabineta evropskega poslanca Mateja Tonina, ni nujno, da so slovenska podjetja proizvajalec končnih produktov, temveč lahko sodelujejo z deli oziroma programsko opremo:

»Ključna formula je jasna: obstoječi ali novi produkti ter partnerstva s podjetji iz drugih držav.«

Hkrati poudarja, da bodo rasli vsi segmenti – od inovacij do proizvodnje in logistike –, a za Slovenijo vidi največ priložnosti prav v inovativnih in kakovostnih nišah.

Priložnosti so širše, kot se zdi

Obramboslovec in nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj pa opozarja, da je spekter priložnosti širši: »Pravzaprav ni področja, kjer priložnosti ne bo.« Poleg dronov izpostavlja tudi kibernetsko varnost, nove materiale in tehnologije obdelave. A hkrati poudarja realnost trga:

»Kupec produktov obrambne industrije je vedno država, in nihče drug.«

To pa pomeni drugačno logiko poslovanja in tudi večjo odvisnost od državnih odločitev.

Priprave na novo realnost

Podjetja naj bodo zato zelo prodorna pri iskanju partnerstev in vstopu v projekte, svetuje Meglič:

»Nova finančna perspektiva bo za potrebe obrambe in tudi transportnih poti namenjala znatna sredstva. Ključno je torej že danes iskati nova partnerstva in se pripravljati na novo realnost, ki nas že čaka za vogalom.«

Celotni članek si lahko preberete v posebni izdaji Podjetna varnost.