»Mogoče bom preplezala kakšno stolpnico v Šanghaju.«

V pogovoru z njo smo odstirali, kako zrelo se loteva posla zunaj športnih poligonov, pa tudi, kakšne druge podvige ima še v mislih.

Že dvakrat ste zmagali na olimpijskih igrah. Od naslova olimpijske prvakinje v Parizu je minilo več kot pol leta. Je morda že znan naslednji veliki cilj?

Po olimpijskih igrah sem si malce oddahnila in plezala v skali. Trenutno zato še nimam postavljenih večjih tekmovalnih ciljev. Je pa moj cilj preplezati eno težko smer v skali.

Kot deklica ste doma radi plezali po okvirih vrat in pohištvu. Vemo, da ste plezali po dimniku. Ali radi preplezate kakšne druge nenavadne objekte?

Doslej je bilo plezanje po dimniku najbolj nenavadno. Res sem vesela, da je ta projekt uspel. Navdušena sem bila že nad idejo. Kot deklica sem res plezala po okvirih vrat, po drevesih, po omarah … Kjerkoli je bilo kaj višje od mene. Zdaj seveda rada plezam po umetnih stenah, kot so na tekmah, a tudi po naravnih.

Upam, da bo prišel še kakšen zanimiv projekt za plezanje, a se ideja še ni izoblikovala. Mogoče kakšna stolpnica v Šanghaju ali pa kje drugje. Tega se ne bi branila.

V športu niso samo zmage, so tudi padci. Padcev je v plezanju kar 99 odstotkov, kot ste nekoč dejali sami. 😊 Pa vseeno: kdaj vam je bilo v karieri najtežje?

Najtežje mi je bilo predlani, ko sem doživela svojo prvo poškodbo. Natrgala sem tetivo palca na levi nogi. To je bilo eno izmed mojih težjih obdobij, saj takšne izkušnje prej nisem imela. Nisem vedela, kako odreagirati. Nisem vedela, ali bom sploh še kadarkoli na vrhu, ali bom lahko še tako dobro plezala.

Bilo je veliko vprašanj, ampak iz te situacije sem prišla še močnejša. Veliko sem se naučila. Bila je še ena izkušnja, ki mi bo pomagala v karieri. Vsaka stvar je za nekaj dobra.

* Izbrano iz intervjujev v izdajah Podjetne Slovenije v letu 2025