Za kršitelje obvezna e-evidenca delovnega časa
- Barbara Leskovar
- 4 maja, 2023
- Foto: Shutterstock.com
Predvidoma ta mesec bodo poslanci v Državnem zboru RS opravili tretje branje predloga novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Do naslednje seje državnega zbora mora zakon za tretjo obravnavo pripraviti vlada. Ključna cilja zakona sta:
- Zagotovitev učinkovitejšega inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakona
2. Spoštovanje določb o delovnem času ter zagotavljanju počitkov in odmorov
Inšpektorat za delo je več let dajal pobude za pripravo sprememb zakona o evidencah na področju dela, saj je, kot pravijo, evidentiranje ključno za nadziranje spoštovanja določb o delovnem času, odmoru in počitkih.
Delodajalec mora že danes voditi evidenco o delovnem času, v katero se za posameznega delavca vsak dan vpisuje podatke o številu opravljenih ur, nadurnem delu, številu neopravljenih ur, za katere se izplačuje nadomestilo, in podobno.
A iz evidenc po zdaj veljavni zakonodaji ni nujno razvidno, v katerem delu dneva je delavec opravljal delo: ali gre za delo v manj ugodnem delovnem času (nočno delo, deljen delovni čas, izmensko delo) ali pa je morda delo opravljeno v neenakomernem delovnem času. To pa lahko pomeni, da niso upoštevane pravice delavcev, kot je to opredeljeno v delovnopravni zakonodaji.
Po novem bo moral delodajalec beležiti več podatkov, med drugim:
- čas prihoda delavca na delo in odhoda delavca z dela,
- obseg izrabe odmora med delovnim časom,
- jasno bo moralo biti razvidno, kdaj gre za nočno, nedeljsko, praznično, izmensko delo, kdaj za popoldansko delo, torej kdaj so ure opravljene v posebnih pogojih in v neenakomerno razporejenem delovnem času,
- razviden bo moral biti seštevek ur za daljše obdobje in podobno.
Ena bistvenih predlaganih sprememb je, da bi morali vsi delodajalci za vse zaposlene, ne glede na naravo dela ali panogo, elektronsko beležiti prisotnost na delu. Za slednjo si je prizadevalo ministrstvo za delo, a je zaradi nasprotovanja delodajalcev na Ekonomsko-socialnem svetu padla v vodo.
Za zdaj so tako ubrali srednjo pot, in sicer bodo morali elektronske evidence zagotoviti le kršitelji – tisti delodajalci, ki imajo pravnomočno globo na področju evidenc oziroma na področju delovnega časa. Tak delodajalec ima za to, da jo uvede, dva meseca časa. Elektronsko vodenje delovnega časa lahko zahtevajo tudi delavci, a delodajalec lahko pristojnemu inšpektoratu sporoči, da se s tem ne strinja, in to utemelji.
»Evidentiranje delovnega časa je bilo v Sloveniji že do zdaj obvezno. Na ZDS se zavedamo pomena usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter s tem povezane ureditve delovnega časa. Nismo pa zagovorniki uvajanja dodatnega administriranja.
Rešitve, ki so zajete v predlogu zakona, so plod kompromisa med socialnimi partnerji, seveda pa imamo tudi na delodajalski strani še določene pripombe in želimo iskati dodatne rešitve v okviru socialnega dialoga. Delodajalci želimo biti v nadaljnjem postopku vključeni tudi v pripravo podzakonskega akta, kot smo se dogovorili v okviru Ekonomsko-socialnega sveta,« so za Podjetno Slovenijo odgovorili pri Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS).
Delavci bodo lahko zahtevali tedensko poročilo
Zakon dodatne administrativne obveznosti nalaga vsem delodajalcem. Vsak delodajalec mora namreč delavca pisno obvestiti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne. Obenem imajo delavci pravico od delodajalca enkrat na teden zahtevati, da jih pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa.
Nova definicija delavca
Zakon definicijo delavca razširja tako, da se kot delavec šteje tudi tisti, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu – pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.
Ali bodo izjema pri evidentiranju delovnega časa visokošolski učitelji in raziskovalci, še ni jasno. Odbor DZ za delo je na začetku marca to izjemo sicer sprejel, toda z njo se ne strinjajo pri Gospodarski zbornici Slovenije, saj menijo, da bi bila izjema, ker tudi drugi zaposleni delajo ob različnih urah, diskriminatorna. Napovedano je dopolnilo koalicije za odpravo te izjeme.
Podjetja ne želijo komentirati novosti
Na več podjetij smo naslovili vprašanja, kako gledajo na predlagane zakonske spremembe, ki naj bi prinesle večje spoštovanje pravic delavcev. Odzvali so se le pri Pošti Slovenije, kjer so zapisali:
»Pri Pošti Slovenije je evidentiranje delovnega časa že zdaj obvezno. Evidentiranje poteka na različne načine, in sicer z registrirno kartico, vpisom v kadrovsko-informacijski sistem ali vpisom v ustrezen dokument, odvisno od delovnega mesta, ki ga zaseda zaposleni. Predvidenim spremembam zakonodaje sledimo in jim bomo sledili tudi v prihodnje.«
Ključni cilj zakona po besedah predlagatelja, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je zagotovitev učinkovitejšega inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakona ter določb o delovnem času, odmorih in počitkih delavca.
S tem želijo zagotoviti spoštovanje določb o delovnem času ter zagotavljanju počitkov in odmorov, kar je pomembno z vidika obnavljanja fizičnih moči delavca, njegove delovne učinkovitosti, dolgoročnega ohranjanja delovne sposobnosti ter zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
Poslovnih subjektov je v Sloveniji več kot 200 tisoč, nadzira pa jih okoli 60 inšpektorjev dela.
Sorodni prispevki
