»Račun za tvegano strategijo do Rusije bo visok.«
Dr. Egon Zakrajšek je eden vodilnih slovenskih ekonomistov. Trenutno je višji svetovalec pri Banki za mednarodne poravnave v švicarskem Baslu. Pred avgustom 2019 je bil član ožjega vodstva oddelka za monetarne zadeve v Ameriški centralni banki (Fed). Krize spremlja že dolga leta. Z nami se je pred dnevi pogovarjal na 1. ekskluzivnem webinarju za člane Podjetne Slovenije.
Trenutno je veliko različnih razlogov za negotovost. Epidemije še ni konec. Pa vojna v Ukrajini, inflacija, energetski cenovni šoki. Hrana se draži, surovine tudi, pričakujemo pritiske na plače. Ali se lahko zgodi celo podobna kriza kot pred približno 15 leti?
Seveda se lahko zgodi. Razlogi bi sicer bili drugačni kot leta 2008. Takrat je bil nepremičninski balon vreden 300 milijard dolarjev, kar je bilo enako vrednostim izgub na kakšen slab dan na Wall Streetu. Toda ni bilo jasno, koliko zadev je bilo prepletenih s tem balonom. Ko se je začelo vse sesuvati, smo se znašli v globalni ekonomski krizi. Lahko se spet zgodi. A težko je predvideti, kaj bi sprožilo takšno dinamiko. Je pa to možen scenarij.
Bistveno vprašanje: ali potrošniki lahko zahtevajo povrnitev kupne moči z višjimi plačami.«
Mar ni celoten ekonomski sistem v EU, tako bank kot podjetij, bolj robusten kot pred 15 leti?
To je res. Po veliki krizi se je spremenila regulativa, zlasti glede kapitalske in likvidnostne ustreznosti komercialnih bank. Banke so bistveno bolje pripravljene. Zadolženost podjetij in držav v Evropi in ZDA pa je občutno višja kot pred veliko krizo. Ranljivosti so se iz bank preselile v druge sektorje.
V Sloveniji se zdi, da so razmere malo drugačne. Javni dolg v BDP se je sicer zvišal, a je še pod povprečjem EU. Podjetja pa niso zadolžena. Ali je to priložnost za slovenska podjetja na trgu?
Seveda je lahko priložnost. Bančniki in investitorji bodo vedno iskali dobre priložnosti. Dobra podjetja lahko to priložnost izkoristijo. A po drugi strani v takšnih razmerah vsi raje ravnajo previdno in se strateško izogibajo tveganjem. Investitorji in banke raje sedijo na denarju. Tudi časi ugodnega kreditiranja bodo minili.
Podjetniki naj si zagotovijo stabilen vir energije, četudi po malce višjih cenah.«
Ena od napovedi, sicer malo politična, je, da cene energentov srednjeročno ne bodo tako visoke, ker bodo sankcije sicer koristile Rusiji, saj bo energente lahko drago prodajala v tretje države. Cilj naj bi bil z daj napolniti skladišča in diverzificirati vire, potem pa naj bi cene padle in to bi bil glavni udarec za Rusijo. Kaj menite o tem?
Kitajska in Indija že na veliko kupujeta rusko nafto. Deloma jo Rusija lahko proda tako, vendar s precejšnjim popustom. Vse te ruske nafte in plina pa ni mogoče prodati kar tako. Plin je denimo vezan na plinovode, nafta na naftovode. Rusija ima tudi omejene skladiščne zmogljivosti, vrtine bo treba zapirati. Pozneje jih ni tako preprosto spet odpirati. Dejstvo pa je, da se je Evropa odvisnost od ruskih energentov odločila zmanjšati po zelo boleči poti. Strategija do Rusije, zlasti nemška, katere cilj doslej je bil Rusijo z energenti približati evropski skupnosti, se je izkazala za zelo tvegano. Zdaj bo to treba plačati. Račun bo visok, tudi za slovenske potrošnike. Dolgoročno bo to pomenilo hitrejši prehod na zelene vire energije, kar je potrebno. Toda lažje bi bilo, če bi se ta prehod zgodil bolj postopno, ne tako eksplozivno.
Ali morda po drugi strani vidite kakšno priložnost za podjetnike?
Seveda, zlasti za podjetja v dejavnosti obnovljivih virov energije. Ta podjetja imajo izjemno priložnost za razvoj in prodor na trge. Druga skupina, ki ima priložnost, pa so vsi, ki so inovativni, kreativni in se ukvarjajo s tehnološkim razvojem. Podjetja se v takšnih razmerah obrnejo k racionalizaciji. Pregledala bodo vse procese, tudi tehnološke.