Župan, ki občino razvija kot po učbeniku
Spletni pogovor z županom Ajdovščine Tadejem Beočaninom je bil opravljen novembra letos.
Naročniki Podjetne Slovenije poleg tega dobijo našo revijo in lahko dostopajo do vseh člankov na našem portalu podjetnaslovenija.si, vsak teden pa prejmejo tudi poseben novičnik. Načrtujemo že nove ekskluzivne spletne pogovore za naročnike in partnerje Podjetne Slovenije, ki bodo prihodnje leto. Vse bralke in bralce vabimo, naj se nam pridružijo, saj s tem lahko pridobijo vrhunske aktualne informacije za svoje prihodnje poslovanje.
Še ob pravem času. Saj veste: Podjetna Slovenija je vaš svetilnik pred čermi.
Več na: trzenje@podjetnaslovenija.si
Koliko podjetij je v zadnjih devetih letih prišlo v Ajdovščino od drugod in koliko jih je nastalo na novo?
Zadnjih 10 let je bilo res gospodarsko pestrih. Zraslo je 250 novih podjetij, ki so se bodisi priselila v občino bodisi so nastala na novo.
250 novih podjetij se je pojavilo v zadnjih 10 letih. Bodisi so se priselila bodisi so nastala na novo.
Koliko zemljišč ste v zadnjih devetih letih pridobili za poslovne cone?
Imeli smo srečo, da je bilo kar nekaj zemljišč v občini že predvidenih za poslovne cone. Tako je bila naša naloga, da smo ta zemljišča zaokrožili, jih lastniško primerno uredili in komunalno opremili.
Skupno smo v teh letih uredili med 15 in 20 hektarjev zemljišč. Trenutno je v Ajdovščini skupno 140 hektarjev zemljišč, ki so namenjena poslovim objektom. Niso pa še vsa pozidana. Z novim prostorskim načrtom smo priskrbeli nova zemljišča, ki so že v fazah rezervacije in odkupov.
Kaj so bili pri tem največji izzivi?
Ključen izziv so bila zemljišča. Vzpostavili smo proaktivno politiko z zemljišči. Občina se je odločila, da bo vsa zemljišča odkupila in jih nato ponudila investitorjem.
Ste imeli s kakšnim lastnikom težave, na primer da nikakor ni hotel prodati zemljišča?
Da. Vendar smo zaradi proaktivne zemljiščne politike in zaradi velike količine zemljišč za takšne primere lažje našli nadomestno zemljišče. Takšnim lastnikom smo lahko omogočili lastništvo komunalno neopremljenega zemljišča, investitorjem pa učinkovite poslovne cone po meri investitorjev.
Koliko evropskih sredstev ste pridobili za te namene?
Zelo sem ponosen na našo občinsko ekipo. Vse poslovne cone, ki smo jih uredili, jih še urejamo in jih bomo urejali v letu 2024, so bile sofinancirane s sredstvi EU ali države, razen enega 50-metrskega kraka. Samo v zadnjem petletnem obdobju smo pridobili 7 milijonov evrov tovrstnih sredstev. Iz občinskim virov pa smo za projekte prispevali od 20 do 50 odstotkov denarja.
S proaktivno zemljiško politiko smo diktirali cene nepremičnin. Te so se vrtele okoli 40 evrov za m² opremljenega zemljišča.
Kolikšna je bila v Ajdovščini povprečna cena kvadratnega metra zemljišča za poslovne investitorje?
S proaktivno zemljiško politiko smo uspeli diktirati trg cen poslovnih nepremičnin. V pretežnem delu poslov se je cena vrtela okoli 40 evrov za m². Ta cena je precej nižja kot v primerljivih okoljih.
Danes, ko je pomanjkanje prostora v Ajdovščini večje, so cene malo višje. Segajo do 65 ali 70 evrov za m². A tudi to je le 50 odstotkov cene v primerljivih okoljih z bližino avtoceste, denimo v Novi Gorici. V največjih mestih pa so cene nekajkrat višje.
Ste kdaj preračunavali, koliko ste investirali v zemljišča, koliko pa ste dobili nazaj iz različnih virov zaradi tako visoke gospodarske rasti?
Občina ima pozitivno bilanco že iz nakupa in prodaje zemljišč. To nam omogoča komunalno urejanje in opremljanje novih poslovnih con. Na začetku, pred slabimi desetimi leti, smo zaradi visoke brezposelnosti podjetnikom tudi subvencionirali nakup zemljišč do 100 odstotkov. Podjetja so jih tako lahko dobila brezplačno. Takrat smo za ta namen porabili milijon evrov.
Ali je bil to marketinški vložek za večjo podjetniško prepoznavnost Ajdovščine? 😊
Zagotovo je prav ta ukrep glas o Ajdovščini ponesel precej dlje od njenih meja. Podjetja so raje prihajala v Ajdovščino. Čeprav smo bili razglašeni za razvojno najbolj prodorno občino in smo po razvojnem potencialu na 6. mestu med slovenskimi občinami, pa še vedno sodimo med 10 odstotkov slovenskih občin z najcenejšimi javnimi storitvami. Torej so tudi ti stroški za podjetja pri nas bistveno cenejši od stroškov v večini drugih občin.
Zakaj so zemljišča drugod dražja? Ali druge občine poberejo večjo razliko med nakupno in prodajno ceno?
Ne. Druge občine se s tem večinoma ne ukvarjajo, ampak posle z nepremičninami povsem prepuščajo trgu. S tem pa v primerjavi z Ajdovščino izgubljajo konkurenčno prednost.
Mi lahko investitorjem glede na njihove potrebe takoj povemo, kje lahko kupijo zemljišče. S postopkom parcelacije prodajo lahko izpeljemo v štirih do petih mesecih. Če pa so zemljišča prepuščena trgu, se velikokrat zgodi, da posamezniki in razni posredniki želijo preveč.
Porezali smo tudi prevelike apetite lastnikov, ki zemljišč ne potrebujejo za svojo gradnjo.
Ali to pomeni, da ste pri vas porezali posredniške provizije? 😊
Porezali smo tudi prevelike apetite lastnikov, ki zemljišč ne potrebujejo za svojo gradnjo. To je bistveno večji del cene, kot pa so posredniške provizije.
Katere pa so bile druge spodbude za razcvet podjetništva v Ajdovščini?
Bilo jih je več. Podjetjem smo sofinancirali prispevke delodajalca pri plačah ob vsaj dveletni zaposlitvi osebe. Zdaj ne več. So pa še vedno v veljavi oprostitev komunalnega prispevka in do 50-odstotno sofinanciranje udeležbe podjetij na sejmih v tujini. Sofinanciramo patente in razvoj prototipov. Z razpisi nenehno subvencioniramo obresti za nakup opreme in objektov.
Ste kdaj izračunali, koliko ste skupno namenili za spodbude podjetjem?
Približno dva do tri milijone evrov na leto. V ta znesek je vključeno vse, tudi gradnja poslovnih con in odkupi zemljišč. Ta znesek je velik in mi ga marsikateri župan zavida. Drugi župani zaradi velikega zneska navadno ne dobijo podpore mestnih ali občinskih svetov, zato sem našemu občinskemu svetu hvaležen, da je prepoznal učinkovitost teh ukrepov.
Kje pa ste na začetku prvega mandata našli vir za prve večje spodbude podjetništvu?
Takrat sem se odločil, da bomo prosti del proračuna, po izpolnitvi obveznih nalog občine, razdelili na četrtine: za gospodarstvo, za družbeno infrastrukturo, za vlaganja na podeželju in za vlaganja v mestu. Ena četrtina je bila takrat vredna okoli dva milijona evrov.
Občina ne more zagotoviti tako dobrih bivalnih pogojev, kot si jih lahko občani sami, če imajo dobro plačo in kvalitetno zaposlitev.
Sam sem prepričan, da je gospodarstvo temelj za blaginjo naših občanov. Občina nikoli ne more zagotoviti tako dobrih bivalnih pogojev, kot si jih lahko občani sami, če imajo dobro plačo in kvalitetno zaposlitev. To pa omogoča gospodarstvo.
Zdaj imamo v proračunu trikrat več prostih sredstev, kot smo jih imeli pred devetimi leti. Vmes smo nekoliko podražili nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. A tudi zato, da smo pridobili nekatera zemljišča, katerih lastnikov pred tem nismo mogli prepričati, naj jih prodajo. Podražili smo tudi omrežnine za vodovod in kanalizacijo. A vse zavestno, da imamo denar za nov razvoj.
Kolikšna utež so bila pri spodbujanju podjetij nova delovna mesta?
Samo v dveh primerih. Pri subvencioniranju nakupa zemljišč in prispevkov delodajalcev. V prvem primeru smo zahtevali, da podjetje na 200 m² delovne površine ustvari vsaj eno delovno mesto. V drugem primeru pa smo subvencionirali prispevke le za nova delovna mesta.
Preskočili smo podjetja, ki potrebujejo velike površine in zaposlujejo malo delavcev.
Kateri so še drugi pogoji, ki so jih morala izpolnjevati podjetja?
Že na začetku smo se odločili, da spodbujamo prisotne tradicionalne panoge, po drugi strani pa smo se usmerili v visokotehnološke panoge. V prvo skupino sodita živilska in kovinska panoga, v drugo pa IKT, biotehnologija in aviatika. Ker smo imeli veliko, 16-odstotno brezposelnost, smo veliko pozornost namenili delovni intenzivnosti. Preskočili smo podjetja, ki potrebujejo velike površine in zaposlujejo malo delavcev.
Torej ste sledili načelu čim več delavcev na enoto prostora. 😊
Tako je.
Zakaj je bil med delovno intenzivnimi podjetji prav Mlinotest za vas največji izziv?
Mlinotest je imel pred leti razpršeno sestavo nestrateških lastnikov. Zaradi takratnih časov prevzemov smo se bali, da bi izgubili kakovostna delovna mesta v največjem zaposlovalcu v občini. Ta je zato skupaj z zaposlenimi vstopila v lastništvo Mlinotesta. Uspelo nam je zagotoviti, da je podjetje ostalo v domači lasti.
Izziv je nastal, ker vstop v lastništvo zagotovo ni naloga občine. Zakonodaja to možnost zato zelo otežuje. Velik izziv je bil, da smo našli pot in to potezo pravilno izpeljali. Po nekaj letih smo delež prodali zaposlenim, ki ga večinsko obvladujejo.
Najbrž pri prodaji niste ustvarili izgube?
Ne. V treh donosnih letih je bil donos na občinski delež 30-odstoten. In to v delovno intenzivni panogi, z nizko dodano vrednostjo.
Zdaj imate v primerjavi z letom 2014 veliko več podjetij in veliko več občanov. Ali gospodarski rasti sledi tudi rast kakovosti bivanja občanov v občini?
Razvoja smo se lotili po učbeniško. Najprej delovna mesta, potem stanovanja, na koncu pa sprostitev, kultura, šport in zabava. Ta hip je v gradnji ali projektiranju okoli 400 stanovanj. Prihajajo novi projekti. Nekateri so že končani.
Leta 2021 smo bili celo na 2. mestu med slovenskimi občinami po številu dokončanih novih stanovanj. Prva je bila Ljubljana, druga Ajdovščina.
Leta 2021 smo bili celo na drugem mestu med slovenskimi občinami po številu dokončanih novih stanovanj. Prva je bila Ljubljana, druga Ajdovščina. Za nami pa bistveno večje občine.
Koliko ljudi se je v zadnjih devetih letih doselilo v Ajdovščino?
Priselilo se je približno 8.000 ljudi. Seveda so se nekateri tudi odselili, a selitveni prirast je pozitiven za 2.000 oseb. V občini sicer živi 20.000 prebivalcev. Že od leta 1994 imamo pozitivno nataliteto. V severnoprimorski regiji je nasprotno.
V Sloveniji primanjkuje delavcev. Zaradi toliko podjetij se bo v Ajdovščino verjetno začelo priseljevati tudi več tujcev iz bolj različnih delov sveta. Se kaj pripravljate na to?
Ajdovščina je vedno znala sobivati s priseljenci, pa tudi na občini imamo te programe pripravljene. Nekateri se že izvajajo. Priseljencem poskušamo vključitev v našo skupnost čim bolj olajšati. Ne govorimo več o nizko kvalificiranih delovnih mestih. Tudi delovno intenzivna industrija se robotizira.
Novi lastnik Pipistrela bo do leta 2030 zaposloval okoli 1.000 oseb. To bodo predvsem inženirji in doktorji znanosti. Zato razmišljamo o ustanovitvi mednarodne šole.
Novi lastnik Pipistrela je napovedal, da bodo leta 2030 zaposlovali okoli tisoč oseb. To bodo predvsem inženirji in doktorji znanosti. Za to podjetje ni premajhen bazen samo Slovenija, ampak tudi Evropa. Priseljence pričakujemo z vseh koncev sveta, zato razmišljamo tudi o ustanovitvi mednarodne šole za zaposlene, ki prihajajo z družinami.
Ali drži, da ima Pipistrel že ta hip nenehno odprtih med 30 in 40 delovnih mest, za katera išče kadre na univerzah v Milanu, na Dunaju in še dlje?
Drži. Približno eno leto po prevzemu so že zaposlili okoli sto novih oseb. Do leta 2030 jih želijo še naprej zaposlovati po slabih sto na leto. Njihova ambicija je v Ajdovščini vzpostaviti razvojni center za vso elektromobilnost v aviatiki.
V Sloveniji se prebivalstvo stara. Ali ob takšni rasti podjetništva snujete tudi kaj posebnega za starejše?
Čez pol leta bomo odprli nov dom starejših občanov Kresnice s 150 posteljami. Vzpostavili smo dnevne centre za starejše. Družbeno življenje starejših je zelo aktivno. Zdaj pa snujemo projekt oskrbovanih hiš za vse starejše, ki ne potrebujejo institucionalnega varstva.
Ta mesec prihaja k nam, v prvo občino, novi svetovalni program za demenco v državi. Namenjen bo osebam z demenco, predvsem pa njihovim svojcem. Da bodo lažje živeli s to boleznijo in jo učinkoviteje obvladovali.
Nepremičninski sklad pokojninske in invalidske zavarovalnice pa bo pri nas gradil oskrbovana stanovanja. Precej načrtov v zvezi z infrastrukturo za starejše imamo, ker se zavedamo, da je vsaka družba močna toliko, kolikor so močni njeni najšibkejši členi.
Kaj pa boste ponudili mladim?
V zadnjem času, ko zaposlovanje in kakovostna delovna mesta niso več takšen izziv, se osredotočamo na boljše bivalne pogoje za mlade. Stanovanjska politika za mlade je ta hip v Ajdovščini na vrhuncu.
Kmalu bomo začeli graditi 75 m² velike nizkocenovne hiše za mlade. Mladim jih bomo ponudili za 50.000 evrov.
Občina mladim, ki vzamejo stanovanjsko posojilo, plača stroške najema in obresti za posojilo. Gre za subvencije, ki so vredne tudi več kot 10.000 evrov na posameznika. Kmalu bomo začeli graditi 75 m² velike nizkocenovne hiše za mlade. Mladim jih bomo ponudili za 50.000 evrov. V prvi fazi jih bomo ponudili 7, v nadaljevanju pa jih nameravamo zgraditi še 50.
Samograditeljem pa ponujamo ugodna zemljišča. V naši občini so na podeželju občinska zemljišča na voljo po 35 evrov za m², ob tem pa so mladi upravičeni tudi do 50-odstotne subvencije za komunalni prispevek.
Ivo Boscarol je lani v intervjuju za Podjetno Slovenijo omenil razvoj turizma. Kaj bo Ajdovščina ponudila turistom?
Ta panoga je najbrž pri nas še najmanj razvita, a je že prisotna. Želimo se usmeriti v butični turizem za manjše skupine. Ponudimo lahko turistične storitve iz treh stebrov.
Prvi steber je pristno, športno doživetje na prostem čez celo leto, kar nam omogočajo podnebne razmere. Ponujamo adrenalinske športe, kot so padalstvo, zmajarstvo, gorsko kolesarstvo, pohodništvo in športi na rekah.
Drugi steber sta vino in kulinarika, tretji pa naša naravna, kulturna in tehnična dediščina. Lonely Planet je Vipavsko dolino že pred leti uvrstil med 10 najbolj priljubljenih destinacij.
Kako napreduje izvedba projektov, za katere je del denarja od kupnine za Pipistrel prispeval Ivo Boscarol?
Ivo Boscarol in njegova hči Taja sta nam namenila 25 milijonov evrov. Namenili jih bomo več projektom. Projekt ozelenitve občine, mesta in podeželja je pred koncem. Samo v mestu smo zasadili tisoč dreves in nekaj tisoč trajnic. Gre za res ogromen projekt ozelenitve.
Pretežni del donacije je namenjen zdravstvenemu centru s helikoptersko reševalno službo. Smo tik pred potrditvijo idejnega načrta v fazi projektiranja, torej pred vložitvijo vloge za gradbeno dovoljenje.
Tretji del donacije pa bomo namenili vzpostavitvi letalskega muzeja s centrom znanosti. Letos jeseni smo uspeli zagotoviti lokacijo za ta projekt. Septembra je občina postala lastnica 160.000 m² velikega območja.
Kupili smo ga od države, namenili pa ga bomo parku znanja. S tem bomo dobili zmogljivosti za nove raziskovalno-razvojne dejavnosti v občini, razvoj Pipistrela in športne dejavnosti.
Ali drži, da so Ajdovščino zaradi velike rasti že večkrat razglasili za mestno občino?
Drži, to se je zgodilo že večkrat. Počasi se približujemo tudi predpisanim pogojem za mestno občino. A to ni naš cilj. Naš cilj je kakovostno bivanje naših občanov.
Sorodni prispevki
