»Ko padeš, moraš vstati.«
Podjetje je v lasti njegove družine. V življenju je preživel že več kriz. A nobena ni bila tako huda …
Kaj je bila prva misel, ko ste avgusta videli, v kakšen stanju je tovarna?
Najprej me je skrbelo, kaj se je zgodilo z zaposlenimi. V petek, 4. avgusta, je v času tretje izmene v tovarno nenadoma vdrla voda. Nekaj minut po četrti uri zjutraj je v stavbo najprej prodrla na zahodnem delu. Začelo se je reševanje zaposlenih. Ko so prišli do izhoda na drugi strani proizvodne hale, so že do pasu bredli v vodi. Na srečo ni bilo žrtev. Lahko bi se zgodilo tudi to, vendar so se pravočasno umaknili na varno.
Živim sedem kilometrov nižje v dolini. Mostovi in cesta so bili tako uničeni ali zasuti, da prvi dan nismo mogli do tovarne. Naslednji dan smo do nje prišli po stranskih cestah in peš. Slika je bila grozovita.
120.000 dodane vrednosti na zaposlenega
KLS je znan po visoki dodani vrednosti na zaposlenega. V zadnjih osmih letih so povprečno dosegali 120.000 evrov te vrednosti.
»Treba je vlagati v razvoj, in to ne samo s krediti. Ti so lahko problem, saj jih je treba vrniti in ob še drugih težavah lahko povzročijo konec podjetja. Leta 2008 in 2009 smo že doživljali takšne čase. Podjetje mora zato imeti rezervo, ki jo lahko ustvari le, če dosega dovolj visoko dodano vrednost. Ne smemo živeti iz rok v usta. Rezerva je potrebna za razvoj in za nepredvidljive dogodke.«
Tako svojo poslovno filozofijo pojasnjuje Bogomir Mirko Strašek.
Kaj ste videli?
Voda je že odtekla. Ostalo je opustošenje. Poslovni prostori so bili poplavljeni do dva metra visoko. Na več mestih so bile stene in vsi industrijski vhodi – vrata – porušeni. Zelo zahtevni CNC-stroji in robotizirane linije so bili obdani z blatom, vejami ter večjimi kosi drevja in lesa.
V halo in na obdelovalne linije je naplavilo več avtomobilov s parkirišča. Naši zahtevni proizvodi so bili pod vodo. Bili so neuporabni. Prav tako vsa delovna orodja in pripomočki, ki so se pomešali z muljem in naplavinami. Vse to smo skupaj z naplavinami več kot en mesec kar z bagri odstranjevali iz proizvodnih hal. Vsepovsod je bilo polno blata.
Drugi dan, ko je voda odtekla, je bila povsod blatna brozga, do 20 centimetrov visoko. Okoli hal, na vhodih in transportnih poteh, je bilo na kupe vejevja, hlodovine in drugih naplavin. Segale so od tri do štiri metre visoko.
Doživeli smo velik šok. Z družino in s sodelavci smo vse življenje vložili v našo tovarno. Vendar nismo prav nič razmišljali o tem, kaj storiti. Vprašanji sta bili samo, kako se lotiti sanacije in koliko časa bo ta trajala.
Še velja ocena, da je škode za 106 mio €?
Natančno še vedno ne vemo, kolikšna bo. Tudi prihodnje leto tega še ne bomo natančneje vedeli, saj bomo poplavljeno opremo in stroje postopoma zamenjevali še v letih 2024 in 2025.
Do te ocene smo prišli tako, da smo ocenili stroške poškodovanih izdelkov, polizdelkov in materiala ter strojev in opreme. Pripravili smo popis poškodb na objektu, ki jih je pozneje pregledal tudi cenilec. Teh je bilo za okoli pet milijonov evrov, vendar jih bo več, ker so zidovi prepojeni, v njih pa je že nastala plesnoba. Veliki so tudi stroški čiščenja. Prišteli smo še pričakovano poslovno škodo v letošnjem in prihodnjem letu.
Kje je bilo največ škode?
Največja škoda je nastala na strojih in opremi. Takoj smo obvestili vse naše kupce, da ne moremo dobavljati izdelkov in da ne vemo natančno, kdaj jih bomo spet lahko. Prišli so k nam. Ne samo naši kupci, ampak tudi predstavniki avtomobilskih tovarn kot končnih uporabnikov naših zobnikov: predstavniki VW, Audija, Škode, Stellantisa, Renaulta, Forda, Toyote in drugi.
Izvedba sanacije v naši tovarni je bila unikatna celo v Evropi.
Skupaj z njimi smo pripravljali oceno škode, ker takšne izkušnje sami še nismo imeli. Izvedba sanacije v naši tovarni je bila unikatna celo v Evropi. Zaradi poškodb in mulja, ki ga je v stroje prinesla onesnažena voda, smo sprva ocenili, da bo treba zamenjati čisto vse stroje.
Kakšna pa je ocena zdaj?
Pozneje smo se odločili, da bomo nekaj strojev poskušali popraviti, 30 odstotkov pa jih bo treba zamenjati z novimi. Popravilo preostalih strojev in opreme naj bi stalo 25 odstotkov vrednosti novih strojev. Naši stroji so zelo dragi. Škodo na strojih in opremi smo ocenili na 60 milijonov evrov.
Preostali so še stroški čiščenja. Ne le prostorov, ampak predvsem strojev, ki so bili popolnoma prepojeni z muljem. Ter izgubljeni dohodek letos in v letu 2024.
Koliko bo po vaši oceni izgubljenih prihodkov?
Letos nismo delali od začetka avgusta do konca septembra. Oktobra smo zagnali le nekaj strojev. Vsak mesec bo v teku več proizvodnje. Toda izgubili bomo tudi naročila; koliko, pa je zelo težko oceniti. Po naši presoji bo letos in naslednje leto izpad dohodka znašal 32 milijonov evrov. Celotna škoda pa je bila ocenjena med 106 in 108 milijoni evrov.
Ta ocena še velja?
Nismo je popravljali. Sanacije smo se sicer lotili drugače, kot je bilo predvideno v prvi fazi. Novih strojev nismo mogli naročiti takoj, ker gre za ogromno denarja in ker so dobavni roki zelo dolgi; za ključne stroje so dolgi leto in pol. To pomeni, da še dve leti ne bi delali. V tem času bi zagotovo izgubili večino kupcev in njihovih naročil. Zato smo se lotili popravila strojev. Nismo pa vedeli, ali nam bo uspelo.
Zdaj že vemo, da nam jih je veliko uspelo popraviti, vprašanje pa je, koliko časa bodo naši precizni stroji s polno elektronike delovali. Prihaja do okvar. Verjetno bomo morali pozneje velik del popravljenih strojev postopoma zamenjati z novimi. Tako ni mogoče predvideti, kolikšna bo na koncu dejanska škoda zaradi poplave. Trenutno kaže, da bo nekoliko manjša od ocenjene.
Naši odjemalci so pokazali veliko razumevanja. Mi pa smo se popravil lotili tudi zato, da bomo lahko čim prej začeli obratovati in dobavljati ter tako zmanjšali izgubo trga.
Koliko proizvodnje boste obnovili do konca leta?
Čim več, ampak to v tem trenutku težko napovemo natančneje. Preveč je še neznank. Naš cilj je, da bomo v prvem trimesečju prihodnje leto začeli dobavljati vse količine izdelkov, ki jih potrebujejo naši kupci.
Z vsemi večjimi kupci smo se že dogovorili za okvirne količine za naslednjih 5 let. Kaže dobro.
Te bodo manjše od količin, ki smo jih dobavljali pred poplavo, ker so kupci nekaj izdelkov medtem naročili pri naših tekmecih. Z vsemi večjimi kupci smo se že dogovorili za okvirne količine za naslednjih pet let. Kaže dobro.
Koliko vam je država že pomagala, finančno ali drugače?
Dobro se je odzvala. Dobili smo tudi 10 odstotkov akontacije škode, vendar ne od celotne ocenjene škode. Veliko so nam pomagali tudi kupci, v verigi vse do avtomobilskih tovarn.
Kako?
Prišle so velike skupine strojnih in elektro mehanikov in inženirjev. Tu v tovarni so delali in nam pomagali sanirati opremo.
Zdaj smo najbolj zaskrbljeni zaradi izvedbe protipoplavne zaščite našega območja, kjer je še veliko za postoriti. Ponekod delajo na veliko, pa morda povsod ni tako nujno kot pri nas. Še bolj pomembna pa je kakovost te zaščite.
Pri nas so za dva metra poglobili strugo Savinje. Če bi to storili že prej, mi ne bi bili poplavljeni. Tudi novembra smo ob napovedih večje količine dežja dežurali, a je bil vodostaj reke zaradi poglobitve zdaj bistveno nižji kot avgusta. Izziv pa je plaz nad nami pri Strugah. Ne samo zaradi krajanov Strug, ampak tudi zaradi nas, ki smo nižje.
Kako rešiti izziv z nasipom?
Leta 1990 smo že imeli večjo poplavo. Takrat so samo intervencijsko zgradili nasip. Kasneje je bil načrtovan pravi utrjen nasip, ki pa ni bil nikoli realiziran. Z Direkcijo za ceste in gospodom Rokom Fazarincem, ki je strokovnjak za vode, smo se o tem že pogovarjali. Zamišljeno je, da bi imel nasip trdno kamnito, betonsko jedro, ki bi ga nato obsipali.
Tega v preteklosti niso storili. Voda ob tako razdiralni poplavi hitro poškoduje nasip iz rečnega proda, kakršen je zdaj pri nas. Predsednik vlade nam je zagotovil finančno in vso drugo podporo. A to ni dovolj. Pomembno je, kako bodo svoje delo opravili izvajalci, koncesionarji.
Zdajšnji nasip so prav tako zgradili oni. Kdo nadzira kakovost? Mi želimo, da bi občina, prebivalci in podjetja tu imeli možnost podajati soglasja na rešitve. Ne moremo kar kimati. Vemo, da je direkcija za vode trenutno zelo obremenjena. Prav zato bi radi imeli večji vpliv in pomagali, saj smo mi najbolj zainteresirani za kakovostno izvedbo del.
Zakaj?
Menim, da bi morali razmisliti o možnosti, da bi pri gradnji nasipa sodelovali mi – lokalna skupnost in gospodarstvo. Država ga bo tako ali tako financirala. Nihče ga ne bo zgradil tako racionalno in kakovostno, kot bi ga mi, saj je to v našem življenjskem interesu. Bojim se, da bo to sicer prepuščeno komu, ki ga bo gradil nekaj let. Prepočasi. To nas skrbi.
Za KLS je to pomembno dvakrat. Prvič, da ne bomo več poplavljeni. In drugič, da bomo lahko svojim kupcem pokazali, da smo varen in zanesljiv dobavitelj.
Poleg tega bomo morali pridobiti še eno lokacijo na nepoplavnem zemljišču, kamor bomo preselili del sedanjih proizvodnih zmogljivosti, kar bo dodatno jamstvo za nas in naše kupce, da ne bo več takšnega zastoja pri dobavi. A tega seveda ni mogoče izpeljati čez noč. Skrbi nas, kje v bližini bomo dobili ustrezno zemljišče.
Zakaj je bližina druge lokacije tako pomembna?
KLS ima globalno najvišjo kakovost proizvodov in dobav. Smo zelo prilagodljivi in zelo učinkoviti. To so naše prednosti. Bližina nove lokacije je zelo pomembna, da bomo lahko še naprej visoko produktivni, fleksibilni in stroškovno učinkoviti. Tako bomo ostali globalno konkurenčni. Mi na svetovnem trgu tekmujemo s Kitajci, Korejci, Indijci in Japonci. V Evropi nimamo večjih tekmecev.
Nesreča je povečala našo prepoznavnost.
Ali se bo zaradi posledic poplave kaj spremenila struktura kupcev?
Zdaj je to še težko to oceniti. V zadnjih mesecih nas je obiskalo toliko različnih direktorjev iz vrst naših kupcev in avtomobilskih tovarn, predvsem nabavnih, kot še nikoli. Ta nesreča je tudi v pozitivnem smislu povečala našo prepoznavnost.
Spoznali so, kako dobro podjetje smo. Kako odgovorno ravnamo v krizi. Presenečeni so bili nad našimi inovativnimi rešitvami, visoko tehnologijo in učinkovitostjo, zato pričakujemo, da bomo z vsemi velikimi kupci poslovali še naprej. Še več: pričakujemo, da bomo zaradi te povečane prepoznavnosti dobili dostop do novih kupcev.
Pred petimi leti smo začeli razvijati nove proizvodne procese za program zobatih obročev za pogon električnih avtomobilov. To so veliko zahtevnejši izdelki. Po končani poplavni sanaciji bomo največ investirali v ta program.
Velikokrat ste poudarili, da ne bi mogli ničesar brez zaposlenih, ki so požrtvovalno pomagali od prvih ur po poplavi. Koliko presežnega dela ste vsi v KLS morali prispevati, da poslovanje počasi postavljate na stare tirnice?
Kolikor se je dalo. Od poplave naprej delamo vse dni. Sprva smo čistili, zdaj pa delamo vse dni, da bi čim prej odpravili zastoje montažnih trakov v avtomobilskih tovarnah. Proizvodni delavci delajo v štiriizmenskem ciklu. Nihče ni bil na čakanju. To pomeni veliko več obremenitev za vse sodelavce in za nas, ki vodimo podjetje. Mi smo tu vse dni. Tudi fizično je težko zdržati tako stresne mesece.
Kakšno pa je vaše sporočilo vsem, ki se bodo v prihodnje morda srečali s podobno katastrofo: zasebno ali poslovno?
Ko padeš, moraš vstati. Ko se zgodi kaj takšnega, ne smeš jokati in razmišljati, kako hudo je. Treba je začeti na novo. V življenju sem doživel že več kriz. Nobena ni bila tako huda. A po razpadu Jugoslavije smo imeli veliko krizo pet let. Pa nismo imeli nobene pomoči.
Ko se zgodi kaj takšnega, je treba zgrabiti vraga za roge. Treba se je boriti in delati.
Ko se zgodi kaj takšnega, je treba zgrabiti vraga za roge. Treba se je boriti in delati. Najslabše je reči: »Ne grem se več.« Četudi je to najlažje. Je pa neodgovorno do sodelavcev, kupcev in drugih poslovnih partnerjev.
Meni nihče ne bi zameril, če bi odnehal. Imam že 58 let delovne dobe. Ampak tega ne morem. Povezan sem z veliko ljudmi. Vedno je v podjetju kdo, s komer nisi zadovoljen. Toda večina je s podjetjem povezana s srcem in dušo, zato ne moremo reči, da bomo kar odnehali.
Ne gre za denar. V naši družini ga ne potrebujemo več, kot ga imamo. Treba pa je zagotoviti obstoj podjetja v prihodnje. Leta 1972, ob začetkih KLS, je bilo v tej dolini 2.000 brezposelnih. Poslanstvo KLS je, da zagotavlja dolgoročno stabilnost in delovna mesta v Zgornji Savinjski dolini.
Kaj podjetja pomenijo za dolino?
Celotno Zgornjo Savinjsko dolino je treba zaščititi pred poplavami. Izselitev ni rešitev. Ljudje potrebujejo prostor, kjer bodo lahko varno živeli, in delovna mesta. Tudi naši sokrajani, in ne le ljudje v večjih mestih, želijo imeti kvalitetne službe. Tudi naši otroci želijo imeti visoko izobrazbo ter delati in živeti v krajih, kjer so se rodili.
Nizozemci so si vzeli morje in se pred njim ustrezno zaščitili. Tako bo treba izzive s poplavami rešiti tudi pri nas.
Od Ljubnega do Logarske doline je 25 kilometrov, do Celja pa 45. Se bodo vozili v Celje in Velenje? To ni sprejemljivo. Zato je treba ohraniti kvalitetna delovna mesta in dolino protipoplavno zaščititi. Nizozemci so si vzeli morje in se pred njim ustrezno zaščitili. Tako bo treba izzive s poplavami rešiti tudi pri nas.
Sorodni prispevki
