»Dober podjetnik ni bog. Dober podjetnik je prvi med enakimi.«
Lastnik je Branko Roglić. Dalmatinec zase pravi, da je poslovni Slovenec, ker je prvi veliki posel ustvaril v Sloveniji. Ima tudi slovensko državljanstvo, njegov glavni direktor pa je prav tako Slovenec. Roglić je že dolga leta častni konzul Slovenije v Splitu.
Odlično pozna Slovenijo, Hrvaško, širšo regijo, politiko, gospodarstvo, Zahod in Vzhod.
Trenutne gospodarske razmere
V regiji, pa tudi v Sloveniji in na Hrvaškem, je inflacija še vedno velik izziv. Višja je od povprečja EU, kar zmanjšuje našo konkurenčnost. Ali pričakujete, da bo inflacija v regiji kmalu padla na raven povprečja EU ali ne?
Bo.
Kdaj?
Upam, da se bo znižala na raven povprečja v EU. Ali veste, zakaj je ta hip višja?
Imeli smo epidemijo. Podjetniki so morali zadolžiti podjetja, da bi jih rešili. Po epidemiji so dolgovi ostali. Da bi lahko vrnili posojila, morajo cene držati na nekoliko višji ravni.
Toda hrvaška podjetja so veliko bolj zadolžena kot slovenska.
To je logično, saj so bila v slabši kondiciji, ko se je začela epidemija.
Ali to pomeni, da bo inflacija hitreje padla v Sloveniji kot na Hrvaškem?
Lahko se zgodi, da se bo slovenska inflacija normalizirala kakšno leto prej kot inflacija na Hrvaškem.
Kako bodo rasle cene prihodnje leto?
Inflacija se bo gibala okoli petih odstotkov. V letu 2024 pa upam, da se bo spustila na tri odstotke. Povprečna inflacija v EU pa bo takrat na dveh odstotkih.
Ali imate dodatne predloge, kako znižati inflacijo v Sloveniji in na Hrvaškem? Kaj bi še lahko storili obe vladi?
Racionalizirati morata poslovanje obeh držav in zmanjšati davčne obremenitve.
Hrvaška vlada ta hip to počne, slovenska pa ni ravno na tej poti …
Slovenija in Hrvaška sta si podobni. Na Hrvaškem imamo okoli 570 občin, županij in mest. Slovenija pa ima tudi več kot 200 občin.
Tudi Slovenija bi lahko število občin prepolovila.
Vladi se morata potruditi, da to racionalizirata. Hrvaški bi bilo denimo dovolj, če bi imela šest županij (zdaj jih je 21, op. n.) in okoli sto občin. Tudi Slovenija bi število občin lahko prepolovila.
Tako bi zmanjšali stroške in davčni pritisk na gospodarstvo.
Morda je res čas, kajti gospodarstvo potrebuje nove zaposlene, tako da bi javni uslužbenci hitro lahko našli službo …
Smo v EU. Naši ljudje iz Hrvaške odhajajo za večjimi zaslužki na Nizozemsko, Irsko … Podjetja v Sloveniji in na Hrvaškem pa prav tako potrebujejo nove delavce.
Na Hrvaškem je že 7.000 Nepalcev.
Zdaj k nam prihajajo delavci s Filipinov in iz Nepala. Na Hrvaškem je že 7.000 Nepalcev. Domači ljudje iz javnih služb, ki jih ne potrebujemo, bi lahko delali v podjetjih, ker jih ta potrebujejo. Namesto da dobivajo plače iz proračuna, bi vanj prispevali. Tudi to bi vplivalo na znižanje inflacije.
Stopnje gospodarske rasti so se močno znižale. Kdaj spet pričakujete višje stopnje rasti BDP?
To je globalni izziv. Toda če bi uresničili to, o čemer sva se pogovarjala prej, torej da bi zmanjšali bremena podjetjem, bi gospodarstvo raslo hitreje. Do izraza bodo prišle ideje podjetnikov. Hitreje in več bomo zaposlovali, hitreje in več bomo tudi proizvajali.
Katera so po vašem mnenju največja tveganja, ki jim bodo podjetniki izpostavljeni v prihodnjem letu?
V podjetništvu so vedno prisotna tveganja. Ta hip sta to vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter s tem povezane negotove cene energentov.
Katere pa so največje priložnosti, ki bi jih podjetniki lahko izkoristili?
Še bolj bi se morali vključiti v evropsko delitev dela. Še bolj bi morali izkoristiti trg 450 milijonov prebivalcev.
Svojim prijateljem v Sloveniji govorim, naj kupujejo zemljišča v Dalmaciji, gradijo hotele in zasebne hiše.
Slovenija je že zmanjšala odvisnost od nemškega trga. Ali ne bi bilo zaradi razmer v Evropi morda bolje še več izvoziti v druge dele sveta?
Slovenija je bila vedno bolj vključena v gospodarstvo EU kot Hrvaška, ta pa ima veliko priložnost v turizmu. Svojim prijateljem v Sloveniji govorim, naj kupujejo zemljišča v Dalmaciji, gradijo hotele in zasebne hiše.
Cena tamkajšnjih zemljišč bo zelo poskočila. Zaradi povpraševanja iz Nemčije, Švedske, Norveške, Nizozemske … Ljudje z vseh koncev Evrope kupujejo zemljišča na otokih, ki trenutno še niso predraga. Z letalom pa lahko v dobri uri priletite v Dalmacijo s kateregakoli konca EU.
Turizem v Dalmaciji raste po 15- do 20-odstotni stopnji rasti na leto. To se bo nadaljevalo in Slovenci se morajo v to vključiti. Hrvati hodijo smučat v Slovenijo, Slovenci pa na morje na Hrvaško. To se dobro razvija. Tudi v slovensko-hrvaškem poslovnem klubu smo podjetja pripomogla k temu, da se gospodarska menjava med državama povečuje za okoli 10 odstotkov na leto.
Toda številni prebivalci Hrvaške zaradi hitre rasti cen nimajo dovolj denarja za počitnice na domači obali. Kako rešiti ta izziv?
Hm, to se bo moralo nekako rešiti, vendar ta hip ne vidim hitre rešitve.
Obe državi sta zaradi pomanjkanja zaposlenih pred izzivom, kako jih pridobiti. Res je, da ima Slovenija približno toliko prebivalcev kot leta 1991, Hrvaška pa zaradi izseljevanj bistveno manj, toda nataliteta je podobna; poleg tega se bodo na Hrvaško v starejši dobi življenja vrnili izseljenci, na obalo pa bodo prihajali tujci. Kupno moč na Hrvaškem bodo financirali pokojninski skladi v zahodnih razvitih državah.
Hrvaška bo kmalu samo še zemljepisni pojem. Hrvati v svoji državi nikdar ne bodo manjšina, prav tako pa tudi nikoli ne bodo 80-odstotna večina. Podobno je v Sloveniji. Narodi v manj razvitih družbah imajo več otrok. Začeti se bomo morali zavedati, da je število otrok, ki jih imamo, naš zaklad.
Toda v naslednjih 10 do 20 letih ni druge poti kot zaposlovanje delavcev iz tujine. Je prava pot še vedno ta, da v večjih skupinah privabljamo delavce iz bližnjih držav, ali bi jih bilo bolje privabljati bolj razdrobljeno iz več držav, tudi bolj oddaljenih?
Strinjam se z nadzori na mejah. Sprejemati moramo samo ljudi z imenom in priimkom, ki imajo svoj potni list. Slovenija in Hrvaška sta urejeni evropski državi. Paziti moramo na to, koga sprejemamo.
Potrebujemo ljudi, ki znajo in so sposobni delati. Ki bodo sprejeli naša pravila delovanja. In ki bodo tako z nami skupaj razvijali našo družbo. Takšne ljudi je treba sprejeti in jih podpreti, ne pa tistih, ki ne bi spoštovali reda.
Razvoj podjetništva
Vaše podjetje Orbico je postalo izjemno veliko. Struktura organa upravljanja podjetja je podobna kot pri multinacionalkah, z nadzornim svetom vred. Ali podjetniki v Sloveniji in na Hrvaškem pri upravljanju podjetij še zaostajajo za podjetniki v zahodnih državah?
Mislim, da so podjetniki tudi na tem področju v obeh državah na pravi poti. Morda jim še manjka nekaj malega pri tehnologiji, znanju, kibernetski varnosti …
Kaj pa na področju kakovosti upravljanja?
Tudi na tem področju so že zelo blizu zahodnemu načinu upravljanja podjetij.
Ali nekateri podjetniki v očeh javnosti preveč poudarjajo svoj razkošen življenjski slog, včasih na podlagi kreditov?
To ste dobro ugotovili. Tega je bilo veliko veliko zlasti po padcu komunizma. V 90. letih so se mnogi podjetniki vedli bahavo. Na lahek način so se dokopali do premoženja in se sami postavili nad preostalo prebivalstvo. Na koncu je veliko takšnih podjetij končalo v stečaju.
Mislim, da je večina ljudi le spoznala, da nič ne pade z neba. Podjetnik se mora posvetiti ljudem. Dober podjetnik ni bog. Dober podjetnik je prvi med enakimi.
Podjetništvo ni luksuz. To niso letala in jahte. Pravo podjetništvo je skrb za svoje zaposlene. Če podjetnik skrbi za to, da so plače redne in tolikšne, kot si podjetje v določenem trenutku lahko privošči, ne da bi ogrozilo svoj dolgoročni razvoj, potem je pravi podjetnik. Pri nas na Hrvaškem je takšnih čedalje več. Številni drugi so končali v stečajih.
Todorići, Kutle in Gucići so doživeli fiasko zaradi svojega bahavega vedenja.
Najbrž je to v Sloveniji razvidno tudi iz bilanc podjetij. V Sloveniji je likvidnost in zadolženost številnih podjetij veliko nižja, kot je bila pred zadnjo veliko krizo. Ali so podjetniki v zadnjem desetletju in pol postali zrelejši pri zadolževanju?
Tako je. Podobno je tudi na Hrvaškem. Todorići, Kutle in Gucići so doživeli fiasko zaradi svojega bahavega vedenja. Niso skrbeli za ljudi, ampak le zase.
Odnos družbe in politike do podjetnika in obratno
Hrvaška vlada trenutno znižuje davčne in birokratske omejitve za podjetja, slovenska vlada pa ravna nasprotno. Ali to čutite v delovanju Orbica?
Tega v slovenskem Orbicu še nisem občutil. Hrvaška pa zagotovo korak za korakom zmanjšuje bremena podjetjem in podjetnikom. Naši politiki so počasi spoznali, da je država gospodarstvo. Če ni dobrega gospodarstva, ni dovolj davčnih prilivov za državo in družbo.
Pogosto smo priče negativnim pogledom na podjetništvo v različnih delih družbe. Kako to spremeniti?
Prav imate. Politiki, ki so to sprožali, se počasi spreminjajo in vse bolje razumejo podjetnike. Dojeli so, da je brez podjetnikov težko priti do blaginje. Naj cveti tisoč podjetniških idej. Ideje razvijajo družbo. Uspešne podjetniške ideje so tiste, ki najbolj pripomorejo k ustvarjanju denarja. Več ko jih je, bolje je državi.
Dobiček omogoča napredek. Brez dobička ni razvoja. Dobiček je jamstvo za plače zaposlenih, za razvoj tehnologije, za poceni bančni denar za nove naložbe …
Pred leti so me povabili na GZS, potem ko sem bil prej urednik in novinar. Po treh mesecih me je v domačem kraju srečal znanec. Rekel mi je, da sem se zelo spremenil. Začudeno sem ga vprašal, zakaj tako meni. Odgovoril mi je, da sem prej govoril o plačah in zaposlenih, zdaj na GZS pa govorim o delovnem strošku. In dodal, da on ni strošek, temveč je človek.
Ljudje so v podjetju strošek, niso pa ljudje krompir. So tudi kapital podjetja.
Kako gledate na komunikacijo gospodarskih organizacij? Ali znajo ljudem dovolj dobro razložiti, zakaj so njihovi predlogi dobri tudi za delavce, ne le za podjetja?
Ljudje so v podjetju strošek, niso pa ljudje krompir. Ljudje so ljudje. Niso samo strošek, ampak so tudi kapital podjetja. Orbico je drugačen, ker smo na prvo mesto postavili ljudi. To vedo vsi.
Ljudje ne smejo prihajati na delo s cmokom v grlu. Če je tako, bodo odšli drugam, pa čeprav za nižjo plačo. Zato v Orbicu na to zelo pazimo.
V BiH v našem podjetju delajo zaposleni treh narodov. Še pred dvema ali tremi leti sem redno odhajal tja na novoletne zabave. Vsi skupaj smo plesali, tudi samo nekaj let po vojni. Nikoli ni bilo mednacionalnih trenj. Ker smo najprej vsi Orbico. Šele nato smo pravoslavci, katoliki in muslimani. In vsi smo skupaj.
Kako to dosežete? Orbico je zelo velika skupina podjetij. Zagotovo se je kdo kdaj na delovnem mestu vedel neprimerno.
Nimamo pravil, vodijo nas vrednote. Če pridejo takšni ljudje, po določenem času odidejo sami. Izloči jih družba. Mi smo imeli srečo, da smo razvili takšne odnose.
Kaj pa ključni kadri? Skupni strošek s prispevki in davki za njihove plače je visok. V Sloveniji so zaradi tega najboljši kadri včasih celo dražji kot v Avstriji.
Res je. Ampak s tem moramo živeti. Potrudimo se jim ponuditi tudi kakšne druge bonitete. 😊
Katerih treh ukrepov bi se prednostno lotili, če bi bili zdaj predsednik slovenske ali hrvaške vlade, da bi dosegli bistveno hitrejšo rast gospodarstva?
Najprej bi prestrukturiral državo, potem pa bi poskrbel za boljše upravljanje državnih podjetij. Privatiziral bi vse, razen avtocest, vode, železnic in energetike. V preostale državne družbe bi na vodilne položaje postavil menedžerje, ne politikov.
Hrvaška bi morala posodobiti pridelavo hrane v Slavoniji. V Dalmaciji bi morali razvijati školjkarstvo, ribištvo in turizem. Naravne resurse bi morali bolje izkoristiti tudi za večjo energetsko samozadostnost, najbolje z obnovljivimi viri energije: vetrnimi, hidro in sončnimi elektrarnami.
Šele potem pridejo na vrsto električna vozila. Kako pa proizvajamo elektriko, s katero jih zdaj polnimo? Koliko so res ekološka?
Nujno moramo spremeniti tudi zakon o delu, da bo podjetjem omogočal lažje nagrajevanje dobrih delavcev, a tudi lažjo prekinitev sodelovanja s slabimi delavci.
Kako pa bi prepričali ljudi, da ne bi odšli na referendum za zmanjšanje števila občin?
To je politika. Politične stranke imajo svoje ljudi, ki jih razporejajo po tem velikem številu občin. Toda na ta način lahko sprostimo največ resursov. Morali bi spodbuditi vse ljudi iz zasebnega sektorja, da gredo glasovat na referendum.
O Orbicu
Orbico je imel lani 3,2 milijarde evrov prihodkov. Koliko jih bo letos?
Okoli 3,5 milijarde evrov. Vsako leto zrastemo za približno 10 odstotkov. Dolga nimamo nič. Ustvarili bomo okrog 70 milijonov evrov EBITDA.
Ali ste zaradi trenutnih gospodarskih trendov kaj popravili načrte rasti? Pred časom ste načrtovali podvojitev prihodkov do leta 2030.
Leta 2030 načrtujemo 6,2 milijarde prihodkov. To se bo zagotovo zgodilo. Ne bo revizije plana. Planiramo 170 milijonov evrov dobička.
Dokler bom živ, bo predsednik uprave Orbica Jure Tršan iz Kranja.
Niti vojna v Ukrajini tega ne bo spremenila?
V Ukrajini smo pred kratkim kupili 20 odstotkov tamkajšnjega podjetja za distribucijo. Ko se konča vojna, bomo kupili še preostalih 80 odstotkov podjetja. Podpisal jo je naš direktor Jure Tršan iz Kranja. Njega sem izbral, ker je od 19. leta v Orbicu in ga zelo dobro pozna z različnih funkcij. Dokler bom živ, bo on predsednik uprave Orbica.
Orbico zaposluje 8.000 oseb v 20 državah. V prihodnosti se želimo posvetiti logistiki. Na Poljskem in v bolgarski Sofiji smo že zgradili povsem robotizirani skladišči, zdaj ga gradimo še v Zagrebu. Logistika mora biti v prihodnje moderna in poceni.
Ali ciljate na kakšen nov trg?
Da. Na Grčijo. Na Balkanu je ostala samo še Grčija. Pozneje pa bi radi vstopili tudi v srednjo Azijo: Armenijo, Azerbajdžan in tako naprej. V Rusiji smo medtem zamrznili poslovanje, v Belorusiji pa smo podjetje zaprli.
V središču Zagreba bomo zgradili velik poslovno-stanovanjski kompleks z garažami. Stanovanj ne bomo prodajali, ampak jih bomo oddajali v najem. Tudi s tem želimo privabiti dobre uslužbence. V kompleksu bodo zato tudi vrtec, frizerski saloni, trgovina in podobno. Skupno bo na voljo okoli 200 stanovanj.
O sebi
Katera je največja riba, ki ste jo ujeli letos?
Zobatec, težak 3,5 kilograma, in jegulja, težka 2,2 kilograma. Največ lovim med Makarsko in Hvarom.
Novo pri meni pa je to, da sem pred tremi meseci dobil lastnega šoferja. Sinova in žena so rekli, da sem postal prestar, da bi vozil sam, in da je to tvegano za podjetje.
Ne potrebujem razkošja … Če se na čolnu vonjajo ribe, tam ni prostora za viski in luksuz.
Ali se še vedno vozite z lastnima, vendar rabljenima ribiškima čolnoma?
Da. Sta pa to zelo dobra čolna. Imata nove ali servisirane motorje. Ne potrebujem razkošja, ampak jamstvo, da se lahko z morja varno vrnem domov. Na ribiškem čolnu se morajo vonjati ribe. Če pa se na čolnu vonjajo ribe, tam ni prostora za viski in luksuz.
Moja žena ni bila na nobeni moji jahti. Jahte je sploh ne zanimajo.
Pred štirimi leti ste rekli, da imate okoli 40 jaht. Vendar tudi, da so vse namenjene za poslovno oddajo in da še niste stopili na nobeno od njih. Ste vmes le zapluli s kakšno svojo jahto? 😊
Samo enkrat smo z eno jahto odšli na pogreb sorodnika na Vis. Takrat sem edinkrat plul na svoji jahti. Moja žena ni bila na nobeni. Sploh je ne zanimajo.
Sorodni prispevki
