Preberite tudi: Je učinkovitost zaposlenih možno povečati z umetno inteligenco?
Promocijsko besedilo
Digitalna očala, roboti in umetna inteligenca na pohodu
Navodila, projicirana na očala. Robot, ki pobira naključno raztresene predmete iz zaboja. Umetna inteligenca v malih in srednjih podjetjih. Vse to se že dogaja.
Tudi v Sloveniji se povpraševanje podjetij po digitalizaciji v zadnjem letu naglo povečuje. Uvedba Industrije 4.0 je nujna za podjetja, ki želijo rasti in se razvijati. Izpostavil bi hiperproizvodna podjetja, ki proizvajajo velike količine izdelkov, in podjetja, ki proizvajajo naročniku prilagojene izdelke,« navaja Damijan Jager iz podjetja Tipteh. Z več strokovnjaki smo opravili pregled trendov v industriji, ki temeljijo predvsem na sodobni tehnologiji in zato tudi na vse bolj strokovnih kadrih.
TREND – Digitalne kompetence in kadri
Izziv: vse večji primanjkljaj višjega strokovnega kadra
»Ob visokem pomanjkanju domače delovne sile je nove, še posebej digitalne, kadre treba iskati zunaj naših meja. Poleg gradbeništva in skladiščenja se težave delodajalcev v industriji pojavljajo predvsem pri iskanju strokovnega tehničnega in IT-kadra, ki ga pri nas ni na pretek zaradi majhne kritične mase in bega v tujino,« pojasnjuje Matevž Sočan iz podjetja Elektrospoji. Dodaja, da to pomeni pritisk na povišanje plač na vseh ravneh. »Delodajalci iščejo možnosti optimizacije na področju fiksnih stroškov dela ter učinkovitosti proizvodnje, kar poganja trend avtomatizacije, robotizacije in digitalizacije proizvodnih procesov v industriji.«
Pozor: zaposleni vse bolj izbirajo delovno mesto
»Digitalizirajo se tudi prodajni (B2B-platforme) in marketinški pristopi v B2B (družbena omrežja, »marketing automation«), ki prav tako zahtevajo nove digitalne delovne kompetence oziroma »digitalne« kadre. Delo se pogosto opravlja od kjerkoli. Delodajalci bodo morali prilagoditi svoje sisteme nadzora dela in prisotnosti delavca na daljavo,« opozarja Matevž Sočan, ki se ob tem sprašuje, kako dolgo bomo še poznali klasični delovni čas.
Podjetja se bodo morala prilagoditi čim prej, saj vse manjši bazen zaposlenih vse bolj skrbno izbira delovno mesto.
TREND – Obogatena resničnost
Novi adut: digitalna očala
»Obogatena resničnost je nov trend v industriji in pomembno orodje Industrije 4.0. Pod tem pojmom navadno razumemo očala, pri katerih nam majhen android računalnik na eno lečo oziroma na eno oko projicira sliko, besedilo ali podatke. Ko skozi očala gledamo resničen svet, nam računalnik, nameščen v očalih, to resničnost obogati z dodatnimi podatki, navodili in usmeritvami,« delovanje sistema opisuje Damijan Jager iz podjetja Tipteh. »Sistem se razlikuje od navidezne resničnosti, kjer človek gleda v računalniški zaslon, nameščen v očalih, in resničnosti po navadi ne vidi. Ena od možnosti uporabe je pomoč na daljavo. Tako lahko na primer delavcu na terenu pomaga nekdo bolj izkušen kar iz pisarne, saj lahko vidi in sliši vse ter mu celo nariše usmeritve. Drugi primer uporabe je sestavljanje zahtevnejših izdelkov, saj lahko navodila projiciramo v očala, obe roki pa sta prosti za delo. Še tretji možni način uporabe je komisioniranje blaga v skladišču, ko delavec po skladišču nabira blago, očala pa mu kažejo pot do pravega regala in pokažejo mesto iskanega blaga,« razlaga Jager.
TREND – Industrijski internet stvari
(IIoT), decentralizacija in robotizacija
Krmiljenje strojev in procesov postaja decentralizirano »Pri klasičnem centraliziranem krmiljenju imamo velik centralni programabilni logični krmilnik, kar
pomeni veliko kablov in dela. Rešitev je decentralizirani vhodno-izhodni modul, ki je s krmilnikom povezan samo še s komunikacijskim kablom, potrebuje pa še napajanje,« pojasnjuje Damijan Jager. »Z njegovo pomočjo lahko velik stroj ali dolgo
proizvodno linijo razdelimo na segmente, pri čemer je vsak med njimi krmiljen oziroma upravljan lokalno – decentralizirano. S tem poenostavimo programsko kodo krmilnikov, privarčujemo pri ožičenju in tako celotnemu stroju ali liniji zagotovimo modularnost. Vsak modul posebej lahko tudi preizkusimo. To pomeni, da proizvajalec lahko module preizkusi doma, pri kupcu pa jih le sestavi v celoto (sploh v koronskih časih, ko na teren pošiljamo čim manj monterjev). Druga prednost modularne gradnje je, da je kompleten stroj bolj univerzalen in omogoča proizvodnjo večjega števila različnih proizvodov. Takšna strojna oprema ne stane bistveno več kot klasična, privarčuje pa se tudi pri delu in programiranju. Zanimivo je tudi povezovanje modulov v oblak, kar predstavlja prihodnost,« dodaja Jager.
Druga prednost modularne gradnje je, da je kompleten stroj bolj univerzalen in omogoča proizvodnjo večjega števila različnih proizvodov.
Robot pobira naključno raztresene izdelke iz zaboja
»Z robotom zelo preprosto pobiramo predmete po vrsti s palete ali iz zaboja, če so ti lepo strukturirano zloženi. Težava nastopi pri naključno raztresenih predmetih v zaboju,« pojasnjuje Damjan Jager in predstavi rešitev – sisteme »Bin Picking«, ki to lahko opravijo. »Sistem Bin Picking sestavlja 3D-kamera, ki zajame 3D-sliko zaboja, v katerem so raztreseni kosi, ki jih želimo pobirati. Računalnik kose prepozna ter jim določi položaj v 3D-prostoru in orientacijo, da robot pravilno zasuka svoje prijemalo in nato prime kos. Program torej poskrbi za vse, tudi za izogibanje trkom, in načrtuje celotno gibanje robota. Tak robot lahko deluje neprestano, tri delovne izmene na dan, zato lahko nadomesti več delavcev. Strošku robota s prijemalom je za delujoč sistem treba prišteti še strošek sistema Bin Picking, ki stane okoli 20 tisoč evrov. Ta strošek ni več tako pretiran, zato to postaja zanimiva alternativa za zelo enolična, utrujajoča in fizično zahtevna delovna mesta,« zagotavlja Damjan Jager. Industrijsko 3D-tiskanje čaka izjemna rast »Industrijski internet stvari povezuje stroje, naprave in ljudi, ki omogočajo inteligentne industrijske operacije z uporabo napredne podatkovne analitike za transformacijo poslovnih rezultatov. Nekaj tipičnih primerov predstavljajo pametna avtomatizirana skladišča, pametna intralogistika (AGV), predvidljivo in daljinsko vzdrževanje strojev, spremljanje tovora – blaga, industrijski varnostni sistemi, optimizacija porabe energije, industrijsko ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija (HVAC), nadzor strojev in proizvodne opreme, merjenje ozona, plina in temperature v industrijskih okoljih, varnost in zdravje (pogoji) ter spremljanje delavcev, upravljanje uspešnosti sredstev,« našteva Matevž Sočan. »Globalni trg pametnih tovarn poganja revolucija industrijskega interneta stvari (IIoT) ter vse večja uporaba industrijskih robotov in inovacij v avtomatiziranih linijah s pametnimi stroji. Slovenija je že zdaj med top 20 držav na svetu glede na gostoto robotov na 10 tisoč zaposlenih. Zaradi trenda digitalizacije so pomembni sestavni deli, kot so polprevodniki, čipi ter senzorji za pametne naprave in stroje, zdaj že težje dobavljivi, « pojasnjuje Matevž Sočan. »Centralni informacijski sistemi (ERP) so pomemben gradnik za industrijo 4.0, saj so povezani z infrastrukturo interneta stvari (IoT), ki je sestavljena iz senzorjev in aktuatorjev ‘na terenu’, vmesne programske opreme za zbiranje in shranjevanje podatkov, aplikacij in analitike, ki pomagajo sprejemati odločitve in sprožati dejanja, « nadaljuje Sočan.
Dolgoročni trend v tej luči bo tudi aditivna proizvodnja, ki omogoča hitro fleksibilno proizvodnjo in vzdrževanje. Pričakuje se, da bo industrijsko 3D-tiskanje priča najvišji rasti v prihodnjem desetletju.
4TREND – Motnje dobavnih verig in informatizacija
Napredni sistemi proti motnjam dobavnih verig
»Negotova situacija dobavnih verig in nepredvidljive globalne razmere naj bi se nadaljevale tudi v letih 2022 in 2023. To od delodajalcev zahteva nenehno prilagajanje. Zdi se, da bo tovrstni način postal nova realnost. V nekaterih panogah so se proizvodnje v celoti ali deloma ustavile zaradi pomanjkanja in pozne dobave surovin. Transport in logistika predstavljata drugi največji trg z vidika uporabe interneta stvari, zato ta podjetja iščejo pomik vrednostne verige z naprednimi komunikacijskimi in nadzornimi sistemi,« izpostavlja Matevž Sočan. V trgovinah bomo odčitali cel nakupovalni voziček naenkrat »Tehnologija RFID je znana že dolgo, na primer v sestavi proizvodov in prenosu med različnimi delovnimi postajami. Na nosilni paleti je vgrajena značka UHF RFID (radijskofrekvenčna identifikacija), v katero vsaka delovna postaja zapiše določene parametre, rezultate ali pa samo prebere serijsko številko za identifikacijo,« pojasnjuje Damjan Jager, ki prihodnost vidi v napredni različici. »Z razvojem sistemov UHF (Ultra High Frequency) RFID so se odprle nove možnosti uporabe, saj deluje na bistveno večje razdalje (do več metrov). Lahko prebere več značk hkrati (»Bulk Reading«), te pa so tudi mnogo cenejše od tistih iz srednjega frekvenčnega področja. Ta tehnologija je zato postala uporabna v dobavnih verigah. Tako lahko na primer ob dostavi več označenih palet s tovornjakom kupec preprosto prebere vso vsebino hkrati. Spremljamo lahko tudi pot polizdelkov ali izdelkov skozi proizvodni proces in podatke prenašamo v oblak. Še posebej uporabno pa bo to v trgovinah, kjer bomo lahko odčitali celoten nakupovalni voziček hkrati,« dodaja Jager.
TREND – Trajnostni razvoj in energetski menedžment
Kaj lahko dvigne prihranke do 20 odstotkov?
Peter Kosin iz podjetja INEA meni, da bo v prihodnje veliko truda vloženega v optimizacijo porabe energije: »To področje je bilo v zadnjih letih zaradi razmeroma nizke cene energentov nekoliko na stranskem tiru. Poleg cen na trgu v racionalizacijo porabe silita tudi napredujoča elektrifikacija avtomobilske industrije in porast sončnih elektrarn, saj oboje v večji meri vpliva na stabilnost električnih omrežij. Še posebej bo to aktualno v energetsko intenzivnih panogah, kot sta steklarstvo in livarstvo, pa tudi v kemijski in papirni industriji.« Kosin meni, da je nujna uvedba energetskega upravljanja: »Že manjše prilagoditve delovnih procesov lahko privarčujejo več kot pet odstotkov stroškov energije, smotrne investicije v povečanje učinkovitosti pa prihranke dvignejo med 15 in 20 odstotkov. Najbolje je začeti s temeljitim energetskim pregledom in izboljšanjem nadzora nad porabo. Pomagajo nam lahko izkušeni strokovnjaki in preverjena oprema, podjetja pa prispevajo svoja znanja in izkušnje pri identifikaciji pomembnejših porabnikov in prepoznavi njihovih fleksibilnosti.«