Boštjan Bandelj: 2,5 mrd € prihodkov v enem letu!
Boštjan Bandelj, Belektron, trgovanje z emisijskimi kuponi; 1. na lestvici največjih podjetij v lasti podjetnikov po prodaji
Kdaj ste se odločili, da boste trgovali z emisijskimi kuponi? Kaj vas je takrat prepričalo?
14. januarja je minilo točno 15 let, odkar sem ustanovil podjetje Belektron.
Ob ustanovitvi sem svojo kariero nameraval graditi na upravljanju premoženja in zato ustanovil naložbeni sklad. Razvil sem tudi program za modeliranje urnih cen električne energije in ga tržil. Ukvarjal sem se s poslovnim svetovanjem na področju surovinskih trgov.
Prvi posel z emisijskimi kuponi sem izpeljal šele eno leto po ustanovitvi podjetja. Takrat se je ta trg šele začel prebujati. V Sloveniji pa se s tem aktivno ni ukvarjal nihče. Konec leta 2011 mi je postalo jasno, da je v trgovanju z emisijskimi kuponi izjemen potencial. V Belektronu smo zato takrat opustili druge poslovne dejavnosti in se stoodstotno posvetili trgovanju z emisijskimi kuponi.
Ali ste pred letom 2020 slutili, da se bodo emisijski kuponi tako močno podražili?
Že leta pred tem je evropska politika jasno poudarila, da si želi višje cene emisijskih kuponov. To naj bi pospešilo vlaganja v zelene vire energije in modernizacijo industrijskih procesov. Več let so trajale tudi zakonodajne aktivnosti za zmanjšanje ponudbe emisijskih kuponov prek brezplačne dodelitve podjetjem in državnih avkcij.
Signali za rast cen so bili tako precej jasni (in javni). Seveda pa trg vedno preseneti tudi največje poznavalce.
Malo za šalo: kateri položaj v vaši Belektronovi enajsterici igrate prav vi? Predlani ste namreč zaposlovali 11 oseb … 😊
Sem tajnica, predstavnik za odnose z javnostmi, glavni trgovec, član uprave, lastnik. Na splošno smo vsi člani Belektronove ekipe pripravljeni igrati na različnih igralnih položajih.
Kako se bo trg z emisijskimi kuponi razvijal v prihodnje? Kakšne utegnejo biti cene v naslednjih dveh letih?
Zakonodajni okvir do leta 2030 je jasen, cene pa bodo kot na vseh trgih odvisne od povpraševanja in ponudbe. Od evropske politike javno slišimo signale, da je zaželena raven cen med 60 in 100 evri za tono izpustov.
Kako bi lahko izboljšali evropsko mrežo za trgovanje z električno energijo, da bi vsaj nekoliko ublažili šoke?
Edini način je zmanjšanje odvisnosti od uvoza primarnih energetskih virov. V trenutnih razmerah lahko to razmeroma hitro dosežemo samo z investicijami v obnovljive vire energije – vetrne in predvsem sončne elektrarne.
Da bo ta prehod tehnično izvedljiv, moramo nadgraditi omrežja, zagotoviti možnosti shranjevanja energije in okrepiti mehanizme za zagotavljanje stabilnosti omrežja.
Ste tudi solastnik podjetja NGEN, kjer si prizadevate za digitalizacijo in decentralizacijo evropskega energetskega sistema. Korak k temu naj bi bila njihova platforma, ki bi spremljala in upravljala fleksibilne porabnike električne energije, proizvodne enote in baterijske hranilnike. Kakšne bodo konkretne koristi od tega za podjetnike oziroma podjetja, gospodinjstva …?
Samooskrba je edini način, da se gospodinjstva in podjetja energetsko osamosvojijo, postanejo neodvisna od zunanjih cenovnih šokov in pridobijo dostop do dolgoročno cenovno ugodne energije. Vendar pa sončna elektrarna na strehi predstavlja le pol poti do tega cilja.
NGEN s svojimi rešitvami omogoča shranjevanje presežkov električne energije iz obnovljivih virov in njihovo uporabo v preostalih delih dneva. Uporabnikom omogočamo aktivno sodelovanje pri različnih segmentih trga električne energije, vključno z zagotavljanjem sistemskih storitev, ter prihranke ob velikih cenovnih nihanjih električne energije znotraj dneva.
V nekaj mesecih bomo začeli tržiti globalno ene najnaprednejših rešitev za celostno samooskrbo gospodinjstev pod našo blagovno znamko.
Katere bodo največje bolečine pri zelenem prehodu v EU? Katere so največje ovire?
V EU na stotine milijard evrov zasebnega kapitala išče priložnosti za investiranje v obnovljive vire energije. Za zeleni prehod ne potrebujemo ne denarja davkoplačevalcev ne subvencij. Ključno pa bo, da politika odstrani birokratske ovire in ustvari predvidljivo regulatorno okolje. Tu so največja tveganja za zeleni prehod in tu bo treba storiti še veliko.
Ali so ukrepi vlade glede energetske krize dobri? Kako bi jih lahko izboljšali, da bi mirneje pričakali že naslednjo zimo?
Vladi v danih kriznih razmerah konec preteklega leta ni preostalo kaj dosti drugega, kot da blaži cenovne posledice krize za gospodinjstva in podjetja. To ji je večinoma tudi uspelo. Vendar ne smemo pozabiti, da bomo zajeten račun za to plačali davkoplačevalci.
Prezreti ne smemo niti pomembnega udejstvovanja vlade na evropski ravni, kjer največji dosežek predstavlja cenovna kapica za plin.
Takoj je treba za naslednja leta časovno uskladiti prodajne aktivnosti slovenskih proizvajalcev in porabnikov električne energije.
Energetika je tek na dolge proge. Zato je treba takoj pristopiti k aktivnostim, da se kritična situacija ne bo že čez nekaj mesecev ponovila. Treba je časovno uskladiti prodajne aktivnosti slovenskih proizvajalcev električne energije in slovenskih porabnikov za naslednja leta.
Slovenija je sicer zaradi velike uvozne odvisnosti in zamujenih desetletij pri razvoju energetike v precej neugodnem položaju, zato je ključno, da zmanjša svojo uvozno odvisnost. To pa lahko stori samo z izgradnjo obnovljivih virov električne energije, kar lahko udejanjimo v nekaj letih.
Za to potrebujemo ustrezno poslovno in regulatorno okolje. Vladni koraki na tem področju bodo ključni in od njih bo odvisno, ali bomo energetske krize doživljali tudi v naslednjih letih.
Komu bolj verjamete, ko gre za gospodarske prognoze 2023/24: tistim, ki napovedujejo najslabše scenarije za letos, ali tistim, ki že napovedujejo, da morda sploh ne bo tako hudo?
Vsaj kar zadeva energetski trg, za zdaj kaže, da smo se najslabšim scenarijem uspeli izogniti. Kako ironično, zaradi globalnega segrevanja in pa tudi na račun prisilne deindustrializacije Evrope, kar gotovo ni pozitivno.
Energetska bitka pa še zdaleč ni dobljena. Zagotovo nas še letos čakajo novi težki izzivi. Širše gledano sta že od finančne krize zadnjih 15 let monetarna in fiskalna politika vseh razvitih držav – vključno s Slovenijo in EU – usmerjeni le v vzdrževanje umetnega občutka udobja do naslednjih volitev. Delamo se, da strukturnih problemov ne vidimo, njihovo naslavljanje pa odlašamo iz leta v leto.
Ob vsaki krizi je račun višji, mi pa ga samo prelagamo na prihodnost. Sam vidim, da so razpoke vedno večje in da bo slej ko prej prišlo do izjemno bolečega zloma sistema v trenutni obliki. Ali se bo to zgodilo letos ali čez 20 let, pa ne vem.
Želim ustvariti slovensko podjetje, ki bo pripomoglo k boljšemu svetu.
Kaj si v podjetniški karieri najbolj želite doseči? Kateri je vaš glavni cilj?
Želim si soustvariti slovensko podjetje, ki bo globalno prepoznavno in sistemsko pomembno ter bo pripomoglo k boljšemu in bolj trajnostno naravnanemu svetu. Trudimo se, da bi nam to s partnerji in sodelavci uspelo s podjetjem NGEN.
Sorodni prispevki
