»Bil bi jazz glasbenik in pisatelj.«

2. mesto na lestvici TOP 500 MSP, 2. med industrijskimi podjetji, 1. v Osrednji Sloveniji.
Ali ste ob odločitvi za nakup IMP Pumpsa verjeli, da boste tako uspešni?

Verjel sem, da je mogoče narediti bolje, kot je bilo pred mojim nakupom. Verjel sem, da so meje podjetja relativno »neomejene«, glede na trenutno velikost podjetja in skupno velikost trga.

Kaj je najbolj vplivalo na rast in uspešno poslovanje podjetja: trajnostni trendi, »avtomobilska« operativna organizacija podjetja ali kaj tretjega?

Pri rasti se mora v danem trenutku vedno »poklopiti« veliko dejavnikov. Najbolj je pripomoglo to, da smo vztrajali pri presežnem razvoju, fanatični kakovosti, diverzifikaciji trgov in nadpovprečni odzivnosti na trgu.
Ob vsem tem je pomagala organizacija na podlagi metod iz avtomobilske industrije in vztrajno delo s kadri. Trajnostni trendi so svet spodbudili, da se je začel prestrukturirati. Marsikatero podjetje je prepoznalo naše garanje na zgoraj omenjenih področjih.

Najboljša podjetniška odločitev doslej v zadnjih 3 letih?

Zavestno povečanje zaloge vhodnih materialov.

Kakšni so vaši načrti v prihodnjih 3 letih?

Graditi podjetje in zaposlene, kot bi gradili družino.

Kakšen je vaš cilj, ko gre za rast podjetja?

Povprečna rast 20 % na leto.

Ali že veste, kdo bo vaš naslednik v podjetju?

Želim si, da bi bil to sin.

Kaj bi počeli, če ne bi bili podjetnik?

Bil bi jazz glasbenik in pisatelj.

Katera ženska vam je v poslu najbolj pomagala in kako?

Moja soproga je najboljši organizator, kar sem jih srečal v življenju. Je tankočutna oseba za delo z ljudmi, ob tem pa zelo striktna strokovnjakinja za proizvodnjo.

Damir Popović, IMP Pumps

Moramo se navaditi, da bomo postali multinacionalno in multirasno okolje, tako kot že praktično vse evropske države.

Kaj bi morali storiti v Sloveniji, da bi hitreje dohitevali najbolj razvite?

Slovenija mora iti po svoji poti ter se čim bolj osredotočati na končne izdelke in lastne blagovne znamke. Toda slovenska industrija trenutno ni koncipirana tako, saj ima pretežni delež kot izdelovalka komponent za druge gotove izdelke (supply chain). Kot takšna ne bo nikoli dohitela najrazvitejših, saj izdelki, ki jih izdeluje na ta način, konkurirajo nizkocenovnim državam.
Zelo preprosto je povedati, da je treba izdelovati izdelke z višjo dodano vrednostjo. So izvrstna podjetja z veliko znanja za to, kar delajo, in nimajo druge možnosti kot delati to, kar znajo. Ti potrebujejo pomoč države za dejansko prestrukturiranje, ker sami ne bodo zmogli. Le poglejte primere Adienta in Magne.

Kaj je vzrok za njihov odhod? Koliko je še takšnih podjetij v Sloveniji? Kaj vas je v zadnjih letih v Sloveniji najbolj oviralo?

Negotovost glede zakonodaje ob na novo prihajajoči vladi.

Kaj vam je najbolj pomagalo?

Najbolj nam je pomagalo to, da je stanje slovenskih bank zelo dobro.

Imate kakšen dober predlog za boljše podjetniško okolje? Katerega bi izbrali kot najbolj pomembnega?

Prva stvar je zagotovo vprašanje pomanjkanja delovne sile v Sloveniji. Moramo se navaditi, da bomo postali multinacionalno in multirasno okolje, tako kot že praktično vse evropske države. Postopki za pridobitev delovnih dovoljenj za tujce so nesprejemljivo predolgi. Cilj bi moral biti pridobitev delovnega dovoljenja v 15 dneh.
Druga stvar je obremenitev plač in nasploh vprašanje dvigov minimalne plače, ki je postavljena tako visoko, da naš BDP na prebivalca tega ne prenese oziroma si tega ne more privoščiti. To je zelo resno vprašanje, ki bi potrebovalo veliko debat in je povezano z enim od predhodnih odgovorov, vezanih na strukturo slovenske industrije. Kako bo preživela takšno strategijo vlade?

Kje oziroma kdaj se najbolje regenerirate?

Ob branju in igranju glasbe.

Ali vam je kdaj žal, da toliko življenja posvetite podjetništvu?

Ni mi žal, ker je podjetništvo z mojega stališča lahko zelo kreativno, prav to pa je tisto, kar me veseli.

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh