3,2 milijarde evrov na pladnju
Slovenija ima zeleno luč Evropske komisije za črpanje 3,2 milijarde evropskih kohezijskih virov. Na začetku marca so bila na Brdu pri Kranju dorečena merila za izbor operacij v okviru programa.
To pomeni, da se koriščenje evropskih sredstev iz novega programskega obdobja lahko začne. Tudi uredba o izvajanju evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 je že sprejeta. Zdaj manjkajo še razpisi, ki jih podjetniki nestrpno pričakujejo.
Kdaj konkretno bodo prvi razpisi, še ni znano. Jasno pa je, da bodo razporejeni po kvartalih, ki so vsebinsko že predvideni. Na spletni strani evropskasredstva.si bo predvidoma vsake tri mesece objavljena napoved razpisov.
Preberite tudi: Kjer poslovni dogodki postanejo nepozabna doživetja
Promocijsko besedilo
Največ denarja v koheziji bo namenjenega razvoju in raziskavam, kar 436,5 milijona evrov. Za kaj podrobneje? In kje bo še fokus koriščenja sredstev?
Sekretarka Tina Čuček Šmid iz novoustanovljenega ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR), ki ga vodi minister Aleksander Jevšek, je za Podjetno Slovenijo širše predstavila predvideni slovenski program evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027.
PROGRAM EPK 21-27
Kar četrtina vsega denarja oziroma skoraj 800 milijonov evrov je namenjenih doseganju cilja Zelena Evropa, kjer je načrtovano za:
- odvajanje in čiščenje voda/pitno vodo: 169 milijonov evrov,
- naložbe v obnovljive vire energije: 168 milijonov evrov,
- poplavno varnost in odziv na podnebne spremembe: 159 milijonov evrov,
- energetsko prenovo stavb: 103 milijone evrov,
- varstvo/ohranjanje narave ter zelena infrastruktura v urbanem okolju: 83 milijonov evrov,
- krožno gospodarstvo: 57 milijonov evrov,
- trajnostno mobilnost v mestih: 54 milijonov evrov.
Doseganju cilja Pametna Evropa je namenjenih 23 odstotkov sredstev ali skoraj 730 milijonov evrov. Gre za spodbujanje:
- inovacij,
- digitalizacije,
- gospodarske preobrazbe ter
- podpore malim in srednjim podjetjem.
- Največji del denarja, kar 436,5 milijona evrov, gre za raziskave in razvoj, in sicer za:
- ukrepe v podporo strateškim razvojnim inovacijskim partnerstvom,
- izgradnjo in vzpostavitev javne raziskovalne infrastrukture,
- spodbude raziskovalnim projektom,
- demo projektom podjetij,
- zaposlovanje mladih raziskovalcev oziroma raziskovalcev na začetku kariere v podjetjih in javnih raziskovalnih organizacijah,
- krepitev sinergij med različnimi viri financiranja,
- podporno okolje za razvoj inovacijske dejavnosti,
- razvoj raziskovalnih umetnosti in kulture.
Sledi konkurenčnost MSP, čemur je namenjenih 183,2 milijona evrov, in sicer za:
- ukrepe za razvoj in optimizacijo ekosistema za podporo podjetništvu in inovativnosti (točke SPOT svetovanje in SPOT Global, PONI, podjetniške inkubatorje, pospeševalnike, podporo e-javnemu naročanju in podobno),
- prehod novih podjetniških podjemov in novonastalih podjetij v fazo hitrejše rasti ter za hitrorastoča podjetja (spodbujanje start-up podjetij, ukrepi za scale-up in scale-out, mentoriranje, različne oblike sodelovanja in prenosa znanj),
- različne spodbude za podjetja (na primer digitalne vavčerje, spodbude za inovacije, vključno z družbenimi),
- internacionalizacijo in sodelovanje na področju makroregij prek oblikovanja partnerstev s podjetji na tujih trgih, promocije in krepitve znamk proizvodov in storitev slovenskih podjetij v tujini ter skupna vlaganja na tujih trgih, podporo nacionalni platformi kulturnih in kreativnih industrij.
Za digitalizacijo je predvidenih 107,5 milijona evrov, in sicer za:
- spodbujanje digitalne preobrazbe družbe, podjetij in javnih storitev prek digitalizacije storitev javne uprave in družbe za državljane in poslovne subjekte (e-storitve, celovite pametne mobilne javne storitve, enotno platformo za e-storitve, e-vključenost, e-učenje in e-izobraževanje, digitalne kompetence prebivalstva in drugo),
- pametna mesta, skupnosti in vasi,
- digitalne inovacije na področju prostora in okolja (nadgradnjo e-Prostora),
- digitalizacijo slovenskega jezika, kulturne dediščine in pomoč ranljivim skupinam (izdelavo in nadgradnjo korpusov slovenskega jezika),
- podporo uvajanju rešitev umetne inteligence v gospodarstvo, javno upravo in družbo; spodbujanje digitalne preobrazbe MSP,
- digitalno inovacijsko stičišče, Fablabi, digitalne kreativne cente in podobno,
- izgradnjo širokopasovnega omrežja, predvsem na območjih, kjer taka omrežja danes še ne obstajajo in za njihovo gradnjo ne obstaja interes operaterjev oziroma investitorjev.
»Prve razpise pričakujemo kmalu,« napoveduje Čuček Šmid, ki podjetnikom priporoča, da »predvsem natančno preberejo vsebino razpisa, ko bo ta objavljen.«
V podjetju Tiko Pro pa podrobneje predstavljajo načrtovane razpise po kvartalih, ki jih predstavljamo tudi v naši reviji, da bi se lažje pripravili nanje, ko bodo objavljeni.
Razpisi po kvartalih
Za SPOT GLOBAL + je načrtovana vrednost razpisanih sredstev 10,59 milijona evrov. Gre za nepovratna sredstva. Razpisnik bo Spirit.
- Za mednarodne sejme je predvidenih 9,56 milijona evrov nepovratnih sredstev. Razpisnik bo Spirit.
- Za krožne in digitalne modele – krožno gospodarstvo – sta predvidena 2 milijona evrov nepovratnih sredstev. Razpisnik bo MGTŠ.
- Za čezmejne projekte – razvoj in raziskave – bo namenjenih11,4 milijona evrov nepovratnih sredstev. Razpisnik bo MGTŠ.
- Za spodbujanje krožnega gospodarstvo z uporabo lesa bo namenjenih 10,89 milijona evrov kombiniranih sredstev – nepovratna/povratna. Razpisnik bo MGTŠ.
- Za Sklad za pravični prehod – produktivne naložbe (Zasavje 26,2 milijona evrov; SAŠA 42,5 milijona evrov ) – je načrtovanih 68,7 milijona evrov nepovratnih sredstev. Razpisnik bo MGTŠ.
- Za Sklad za pravični prehod – RRI-aktivnosti (Zasavje 4,42 milijona evrov ; SAŠA 10 milijonov evrov ) – je predvidenih 14,42 milijona evrov nepovratnih sredstev. Razpisnik bo MGTŠ.
- Za vavčerje oziroma spodbude mikro, malim in srednje velikim podjetjem bo namenjenih 23,4 milijona evrov nepovratnih sredstev. Razpisnik SPS.
- Za Podporno okolje (SIO/SPOT) bo namenjenih 8,47 milijona evrov nepovratnih sredstev. Razpisnik bo SPIRIT.
Kot je znano, bo največ denarja znotraj kohezije, kar 436,5 milijona evrov, namenjenega za raziskave in razvoj ter zeleni prehod. Še iz Načrta za okrevanje in odpornost je bil letos odprt razpis za razvoj in raziskave (RR), z rokom oddaje 3. 4. 2023.
»Napovedani razpisi za RR bodo podobni temu razpisu. V obdobju kohezije (2021–2027) bo na voljo veliko sredstev, ki bodo podpirala razvoj in raziskave v podjetjih. V prihodnjih letih v tem obdobju lahko pričakujemo razpise, ki bodo podpirali projekte od prototipa naprej. Pomembno je, da je razvojni projekt, ki ga podjetja želijo pripeljati do končnega produkta, že v fazi prototipa, ko bo razpis odprt.
Kot že večkrat omenjeno, bodo razpisi zasledovali cilje Evropske unije – to so zelena komponenta v projektih, zmanjšanje CO2, brezogljična Evropa. Če se bodo podjetja želela prijaviti na razpise, ki prihajajo, bodo s svojimi projekti morali prispevati k trajnostnemu razvoju,« poudarja direktorica podjetja Tiko Pro Kristina Kočet Hudrap. Konkretnih razpisov in rokov sicer še ni.
Poenostaviti postopke
Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj obljubljajo poenostavljene postopke, s katerimi želijo omogočiti čim hitrejše črpanje in hitrejši začetek izvajanja evropskih projektov.
»Omogočeni bodo denimo poenostavljeno izvajanje finančnih instrumentov in tehnične pomoči, administrativno preverjanje na vzorcu, poenostavljeno obračunavanje stroškov in poenostavitve na področju komuniciranja. Po novem Evropska komisija tudi ne bo več odločala o tako imenovanih velikih projektih in manjših finančnih prerazporeditvah v okviru programa,« je povedal minister Aleksander Jevšek.
Infograf: Program EKO 21-27
Ocena finančne dinamike
Večina izplačil je pričakovana med letoma 2025 in 2028.
Vir: https://evropskasredstva.si/
Sorodni prispevki