Samo lani 7 udarcev za podjetništvo na področju dela in davkov

Samo v letu 2023 so bile uvedene preštevilne spremembe zakonodaje, ki so gospodarstvo še dodatno obremenile.

Tatjana Pajnkihar Napret, namestnica generalnega sekretarja pri Združenju delodajalcev Slovenije, našteva 7 udarcev za podjetništvo v 2023, zgolj na področju trga dela in davkov:

1. Nova dohodninska zakonodaja, ki je odpravila prejšnjo razbremenitev in s tem negativno vplivala na neto prejemke zaposlenih (to pa je povzročilo pritiske na dvige bruto plač v podjetjih).

2. Nova prispevna stopnja za dolgotrajno oskrbo v višini 1 % bruto plače zaposlenega (h kateri pa lahko znova prištejemo še 1 %, ki je odmerjen zaposlenemu; tudi to pritiska na dvige plač v podjetju).

3. Sprememba zavarovalne osnove za napotene delavce in s tem višja obremenitev oziroma višji strošek dela.

4. Kup administrativnih in finančnih obremenitev, predvsem pa nejasnosti in pravne negotovosti z novelo zakona o delovnih razmerjih.

5. Dvig stopnje davka od dohodka pravnih oseb za 3 odstotne točke z zakonom o obnovi in financiranju.

6. Ponovno podaljšanje trajanja izplačevanja nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca z 20 na 30 dni z zakonom o nujnih ukrepih na področju zdravstva.

7. Nova zakonodaja o evidentiranju delovnega časa, ki se je še pred začetkom uporabe izkazala za prenormirano in v večji meri nepotrebno.

Udarcev za gospodarstvo je še ogromno, opozarja Tatjana Pajnkihar Napret:

»Okoljske dajatve, cene energentov, pomanjkanje surovin, birokratske ovire pri industrijskih dovoljenjih in še in še.«

Nekaj se sicer premika

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport pripravljajo strateški načrt za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki bo namenjen celotnemu gospodarstvu, in ne samo zagonskim podjetjem, so nam povedali. Temeljil bo na treh stebrih:

    • na nadgradnji in dekarbonizaciji obstoječih industrij,
    • na razvoju novih izdelkov in novih industrij, kjer posebej stavimo na perspektiven in dinamičen ekosistem startup in scaleup podjetij,
    • na večji privlačnosti Slovenije za inovativne aktivnosti globalnih visokotehnoloških podjetij.

Osnutek je bil lani predstavljen na Strateškem svetu za gospodarstvo. Trenutno glede načrta poteka širša javna razprava.

Slovenski podjetniški sklad sodeluje z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport pri pripravi ukrepov za ključne izboljšave v slovenskem startup ekosistemu. Težave in z njimi povezane rešitve pa nagovarjajo tudi druge podjetnike, ne samo startup podjetij.

V teku je že digitalizacija notarskega postopka in uredba nove pravnoorganizacijske oblike – vitka delniška družba, so nam pojasnili pri Slovenskem podjetniškem skladu. Nekaj rešitev pa je v pripravi, denimo vzpostavitev mednarodno primerljivih olajšav za investiranje tveganega kapitala ter zakonodaja za uveljavitev delniških opcij in razvoj trga kapitala v Sloveniji.

Na začetku marca je Vlada RS namreč sprejela Strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji, s katero naj bi dosegli izboljšanje poslovnega okolja za vlaganja na kapitalskem trgu, da bi ta v večji meri služil za financiranje gospodarstva.

Več o tem si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh