Pozor: kibernetski napadi, ki jih poganja UI
1. Kibernetski napadi, ki jih poganja umetna inteligenca.
Kibernetski napadalci izkoriščajo napredek umetne inteligence za bolj sofisticirane in ciljno usmerjene napade.
Lažna e-poštna sporočila, ki jih ustvari umetna inteligenca, avtomatizirano ustvarjanje zlonamerne programske opreme in družbeni inženiring, ki ga poganja umetna inteligenca, predstavljajo velike izzive za tradicionalne obrambne mehanizme.
2. Ranljivost omrežja G5.
Omrežje 5G obljublja hitrost in izjemno povezljivost, a prinaša tudi varnostne izzive. Ranljivosti v infrastrukturi 5G, vključno z napadi na rezanje omrežja in ranljivostjo naprav interneta stvari ( IoT), zahtevajo robustne varnostne protokole.
3. Arhitektura modela ničelno zaupanje.
Tradicionalna varnostna arhitektura pomeni, da nekdo, ki se denimo prijavi v službeno omrežje, lahko dostopa do celotnega omrežja podjetja. S tem pristopom je varovan le obod organizacije in je vezan na fizične pisarniške prostore. Ta model ne podpira dela na daljavo in organizacijo izpostavlja tveganju, saj lahko nekdo, ki ukrade geslo, dostopa do vsega.
Arhitektura modela ničelno zaupanje ne varuje le oboda organizacije, temveč so vsaka datoteka, e-pošta in omrežje zavarovani s preverjanjem pristnosti vsake identitete in naprave. Ta model tako pomaga zavarovati tudi oddaljeni dostop, osebne naprave in aplikacije tretjih oseb.
4. Odpornost dobavne verige.
Medsebojno povezane dobavne verige izpostavljajo organizacije tveganjem kibernetske varnosti s strani tretjih prodajalcev in ponudnikov storitev.
Napadi na dobavno verigo navadno vključujejo okvare programske opreme, kar poudarja potrebo po izboljšanih strategijah odpornosti.
5. Biometrična avtentifikacija.
Metode biometričnega preverjanja pristnosti ponujajo večjo varnost in udobje, vendar povzročajo pomisleke glede zasebnosti in varstva podatkov. Ker so ti sistemi vse bolj razširjeni na fizičnih lokacijah in v posameznih napravah (na primer Touch ID na prenosnih računalnikih), se morate zavedati tveganj kraje in ponarejanja biometričnih podatkov.
6. Varnostni izzivi interneta stvari.
Širjenje naprav interneta stvari (IoT) pomeni, da bodo imele organizacije nove vektorje napadov in varnostne izzive.
Če imate nevarne naprave IoT brez ustreznih varnostnih kontrol in posodobitev, se lahko spoprijemate s precejšnjimi tveganji glede zasebnosti in celovitosti podatkov.
7. Izboljšave varnosti verige blokov.
Tehnologija veriženja blokov se hitro razvija, zato je varovanje omrežij veriženja blokov podjetij pred različnimi grožnjami bistvenega pomena.
8. Odkrivanje deepfake*.
Vzpon tehnologije deepfake (* tehnologija, ki z združevanjem in manipuliranjem obstoječih videov ter fotografij ustvari nov ponarejen posnetek) predstavlja izziv za zaupanje in pristnost v digitalnih medijih. Kriminalci lahko deepfake izkoristijo za širjenje dezinformacij, lažno predstavljanje posameznikov in manipuliranje z javnim mnenjem.
Vir: Microsoft, Anwesha Roy (www.techfunnel.com),
Berkley University (poročilo Cybrsecurity Futrues 2025).
Sorodni prispevki