Koliko delovnih mest bo požrla umetna inteligenca?

Približno dve tretjini (63 odstotkov) delovnih mest v ZDA in Evropi je izpostavljenih določeni stopnji avtomatizacije, sta izračunala ekonomista Joseph Briggs in Devesh Kodnani, avtorja raziskave Goldman Sachsa, na podlagi podatkov o tipičnih delovnih nalogah, ki jih izvajajo v tisočih poklicih. Pri večini zaposlenih bi lahko prišlo do avtomatizacije tudi (do) polovice njihovega obsega dela, poročajo Finance. Verjetno bodo ti zaposleni nadaljevali svoje delo, privarčevani čas pa bi lahko namenili za produktivnejše dejavnosti, so zapisali na tehnološkem portalu Cnet.

»Čeprav bo vpliv UI na trg dela verjetno precejšen, je večina delovnih mest in industrij le delno izpostavljena avtomatizaciji, zato je verjetneje, da jih bo UI dopolnjeval, ne pa nadomestil,« piše v poročilu Goldman Sachsa.

Trideset odstotkov – predvsem fizičnih delavcev – ne bo prizadetih, čeprav bi lahko bilo njihovo delo dovzetno za druge oblike avtomatizacije. Približno sedem odstotkov delovnih mest v ZDA pa bi lahko UI povsem nadomestil in jih poslal v zgodovino.

Največja nevarnost grozi belim ovratnikom. Te bi lahko doletela podobna usoda kot proizvodne delavce v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Največja nevarnost, da postanejo presežni, grozi pravnikom in administrativnemu osebju.

A UI ne prinaša le slabih novic za zaposlene. Lahko bi se povečala produktivnost in ta bi v prihodnjem desetletju lahko povečala letni svetovni bruto domači proizvod za sedem odstotkov, kaže raziskava Goldman Sachsa

Vse to pa ne pomeni, da bo toliko več brezposelnih, saj se delovna mesta odpirajo drugje. Pred leti, ko se je začela intenzivnejša digitalizacija, so bile napovedi podobne, toda danes imamo denimo v Sloveniji kljub temu rekordno število zaposlenih.