Kje so rešitve za dražje napotene delavce?

Ogroženih je več kot 40 tisoč nadpovprečno dobro plačanih delovnih mest, ocenjujejo pri ŠGZ. Njihova anketa je med drugim pokazala, da okoli 95 odstotkov napotenih delavcev v tujino ni pripravljenih delati v tujini za 13 do 14 odstotkov nižjo neto plačo, čeprav bi se jim povišali prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, poročajo Finance.

Pri ŠGZ so pripravili predloge rešitev, med drugim:

1. ureditev po vzoru Avstrije, kjer imajo napoteni delavci v določenih panogah 60-odstotne olajšave pri dohodnini, v njihovo dohodninsko osnovo pa se šteje samo 40 odstotkov siceršnje davčne osnove;
2. uporaba pravil, ki že veljajo za javne uslužbence, ki so napoteni v tujino in za katere velja posebna davčna osnova, določena v 42. členu ZDoh-2, tako, da se tej osebi v davčno osnovo vštevajo samo tisti dohodki oziroma deli dohodka iz delovnega razmerja, ki so po vsebini in obsegu ustrezajoči dohodkom iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemali za enaka dela v Sloveniji; predlog je torej, da bi napotene delavce v zasebnem sektorju obravnavali enako kot javne uslužbence;
3. ureditev po vzoru Hrvaške, kjer je hrvaški delavec upravičen do dnevnic za terensko delo v tujini ter povračil za stroške prevoza in prenočišča, ki niso obremenjeni z davki in prispevki, in sicer do višine 70 evrov na dan.

Rešitve se iščejo tudi na državni ravni. Ministrstvo za finance naj bi še letos proučilo možne rešitve, da bi bile obremenitve za podjetja in delavce enakovredne tistim v konkurenčnih državah.

Do sedaj so bili namreč delavci, ki so bili napoteni začasno po 12. členu uredbe, nekoliko cenejši kot delavci, napoteni po 13. členu uredbe (letno potrdilo A1). Država zdaj zaradi različne obravnave po oceni ministrstva za delo pobere za približno 49 milijonov evrov manj socialnih prispevkov, kot bi jih v primeru obračuna prispevkov od dejanske plače, prejete v tujini. To za napotene delavce v primerjavi z delavci, ki prejemajo enako bruto plačo v Sloveniji, pomeni nižje pokojnine, za državo manjši priliv v pokojninsko blagajno, za sosednje države pa nelojalno konkurenco, zaradi česar je bil na ravni EU sprožen postopek zoper Slovenijo. Novi zakon tako izenačuje slovensko zakonodajo z evropsko.