Kako narediti Slovenijo bolj konkurenčno?

Kako do hitrejšega razvoja Slovenije? Kako do več kvalitetnih tujih študentov in delavcev? Kako spremeniti davčno ureditev?

Tehnološka podjetja v Sloveniji kot ključne navajajo naslednje elemente:

1. Izobraževalni sektor: boljši status pedagogov in več tujih študentov

V izobraževalnem sektorju potrebujemo nujne spremembe, usmerjene v prihodnost, ne pa v sedanjost. Zadnji rezultati pismenosti 15-letnikov po podatkih Umarja kažejo na izgubo konkurenčnosti, zato je čas za reformo. Ključni koraki v prihodnost vključujejo:

Povečanje temeljnega znanja in veščin, kot so logično in kreativno razmišljanje ter sposobnost reševanja problemov, ki omogočajo večjo interdisciplinarnost.

Izboljšanje finančne in družbene pozicije pedagogov ter povečanje zanimanja za poklic učitelja, da bodo šole lahko privabile najboljše kadre.

Večja fleksibilnost visokošolskega sistema, odprtost za novosti in povečanje števila tujih študentov.

Jasno merjenje in primerjanje kakovosti izobraževalnih ustanov.


2.
Nov davčni model: pretehtati izjeme

Predlagajo, naj se reši nekaj manj kompleksnih zadev na tem področju, na primer obdavčevanje udeležbe zaposlenih v lastništvu. Prav tako naj se davčni model začne premikati v smeri večjega zmanjševanja finančne obremenitve dela, pri čemer kot večji izziv vidijo prispevke.

»Menimo, da bi s kombinacijo zviševanja obremenitve kapitala oziroma premoženja (predvsem uveljavitev nepremičninskega davka in višji efektivni davek na dobiček podjetij), finančno učinkovitejše javne uprave in višje dodane vrednosti podjetij kot posledice reform presegli trenutni standard storitev,« izpostavlja Logar.

Dodatno bi si veljalo davčni sistem ogledati z vidika veljavnih olajšav ali izjem, jih ovrednotiti in ugotoviti, ali z njimi dosegamo namen ali pa imamo zaradi njih celo več stroškov pri upravljanju takega sistema.

3. Delovnopravna zakonodaja: pot do tujcev

Delovnopravna zakonodaja bi morala končno začeti slediti spremembam na trgu delovne sile. Tako glede fleksibilnosti in varnosti kot bistveno lažjega zaposlovanja tujcev, ki so na kratki rok edina rešitev pri pomanjkanju zaposlenih. Trenutna zakonodaja ni primerna za zviševanje konkurenčnosti naše države in podjetjem otežuje rast.

4. Digitalizacija javne uprave

Brez tekem v številu funkcionalnosti, ki so na voljo preko digitalnih orodij, temveč je treba slediti kakovosti in pogostosti njihove uporabe.

Tu Slovenija močno šepa, kljub temu pa imamo nekaj podsistemov, ki delujejo solidno, kar je dokaz, da zmoremo (npr. ZPIZ, e-davki, e-Zvem).

5. Made in Slovenia: podpora visoki DV

Zelo kompleksna tematika, kjer pa mora politična elita opredeliti maloštevilne prioritete in jih tudi podpreti. To so prioritete, ki vodijo v višjo dodano vrednost, kar pomeni tudi podpiranje tovrstnega gospodarstva.

Trenutno namreč deluje, kot da večinsko podporo namenjamo ravno nasprotnemu delu gospodarstva in da so različne oblike podpore preveč razdrobljene.

6. Še več za startupe

Učinkovito zniževanje subvencij, podpor in olajšav ter uporaba teh privarčevanih sredstev za doseganje znižanja finančnega bremena dela in za povečanje investicij skozi mehanizme, ki financirajo investicijske sklade, predvsem tiste, ki podpirajo startup podjetja, zaključuje Andraž Logar.

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh