Fronta proti zelenim prevaram

Toda kasneje se je izkazalo, da so skrivaj sprejemala korake za prikrivanje škode, ki jo povzročajo okolju, ali se vpletala v koruptivne dejavnosti za pridobitev določenih pogodb.

Ta protisloven pristop je znan kot prirejanje resnice ali zelena prevara (window dressing ali greenwashing),« pojasnjuje Silvija Vig, strokovnjakinja na tem področju in lastnica hrvaške družbe Codupo Compliance.

S pravnega vidika zelena prevara vključuje obtožbe goljufije v zvezi z varstvom okolja, družbe in upravljanja (ESG). Silvija Vig nadaljuje: »Uvedba pravnih predpisov v sferi ESG je prvi korak k zmanjšanju neusklajenega vedenja, torej tega, da poslovni subjekti govorijo eno, v praksi pa delajo nekaj popolnoma drugega. V nasprotju s korporativno družbeno odgovornostjo ESG ni zgolj prostovoljna pobuda.«

V nekaterih državah namreč že obstajajo obvezni predpisi glede skladnosti z ESG. Tako je na primer v Evropski uniji, kjer so bile izdane smernice, ki urejajo nefinančno poročanje na podlagi meril ESG ali izvajanje temeljite analize na podlagi varstva okolja in varstva človekovih pravic.

V Združenih državah Amerike razmišljajo o podrobnejšem razkritju tveganj, povezanih s podnebjem in emisijami toplogrednih plinov. Kmalu bodo morala velika podjetja (sledila pa bodo srednja in mala) temeljne vrednote svojega poslovanja uskladiti s prednostjo ESG, torej bodo morala merila ESG vključiti v vse svoje odločitvene procese.

Primeri zelenega pranja

Niti najuspešnejša globalna podjetja, kot so H&M, Volkswagen, Ikea, Nestlé in ExxonMobil, se niso izognila zelenemu pranju. Ta podjetja so želela pokazati, da cenijo etične in družbeno odgovorne vrednote, vendar so bile njihove motivacije pogosto drugačne.

Poročilo fundacije Changing Markets iz junija 2021 je pokazalo, da je skoraj 60 odstotkov trditev H&M »neutemeljenih ali zavajajočih« za potrošnike. Ne samo, da so izdelki iz več sintetike, temveč je bilo tudi ugotovljeno, da je eden od petih analiziranih izdelkov 100-odstotno izdelan iz sintetičnih materialov iz fosilnih goriv.

»Takšne prakse so dokaz, da se nekatera globalna podjetja želijo predstaviti kot etično in družbeno odgovorna, vendar se za tem pogosto skrivajo drugi nameni,« opozarja Silvija Vig.

Celotni članek si lahko preberete v najnovejši izdaji revije Podjetna Slovenija.