Davki: zgled sta Nemčija in Hrvaška

Glede na izkušnje tega leta in sprejem zakonov, ki so gospodarstvu prinesle obremenitve, ljudje pa zato niso dobili nič večjih plač, v Gospodarskem krogu menijo, da je najbolje, da se vlada nadaljnjih sprememb davčne zakonodaje sploh ne loteva. V kolikor pa se jih, naj si vzame zgled po Nemčiji ali Hrvaški, kjer so gospodarstvo z davčno reformo razbremenili, ljudem pa zagotovili višje neto plače, je med drugim povedal predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič v povzetku sklepa današnjega posveta. Kaj so še povedali udeleženci?

Plače so v Sloveniji nizke, a so odraz tistega, kar v družbi realno ustvarimo. Če se ne bomo posvetili temu, kako ustvariti več, bodo takšne tudi ostale, je izpostavila dr. Tjaša Redek iz Ekonomske fakultete v Ljubljani. Politika se mora posvetiti temu, da poveže različne strategije, ki bodo vodile do višje blaginje.

Postopanje vlade na področju davčne reforme je dr. Mojmir Mrak iz Ekonomske fakultete v Ljubljani označil kot »rokohitrstvo«. Vlada je v osnovi usmerjena prerazporeditveno. Meni, da resnih razvojnih problemov brez osvojitve logike, da se »kolač poveča v obliki večje dodane vrednosti, ne bo mogoče rešiti«.

»Pravica odložena je pravica odrečena,« je dr. Matej Avbelj iz Evropske pravne fakultete komentiral še vedno nerešeno ustavno presojo zakona o dohodnini. To, da država ne zagotovi učinkovitega in poštenega razreševanja sporov v družbi, je označil kot skriti davek.

Od 200 tisoč podjetij v Sloveniji večina podjetij plačuje DDPO po statutarni stopnji, je povedal mag. Ivan Simič iz Simič & partnerji in Davčne svetovalne zbornice Slovenije. Z zviševanjem tega davka se v bistvu znižujejo olajšave za podjetja, ki znižujejo stopnjo tega davka prav z investicijami v razvoj.