8 izzivov pri zaposlovanju tujcev iz bolj oddaljenih držav

Zaposlovanje tujcev iz bolj oddaljenih držav ima svoje prednosti, predvsem zato, ker ob takem pomanjkanju delovne sile in izropanem balkanskem bazenu druge možnosti praktično nimamo. Prinaša pa tudi svoje izzive. Kateri so ti izzivi?

8 izzivov pri zaposlovanju tujcev

1. Visok začetni strošek.

Zaposlovanje Filipincev je zakonsko zelo natančno regulirano, opozarja Peter Bruvo, direktor projektov iz kadrovskega podjetja Kariera: »To je mogoče le prek akreditiranih agencij, kar pa strošek močno dvigne, zlasti ker je treba vsakemu delavcu plačati letalsko vozovnico ob prihodu v Slovenijo in vrnitvi na Filipine.« Tu je tudi strošek akreditiranih agencij in stroški v zvezi s pridobivanji delovnih dovoljenj.

Ob tem ni nikakršnih zagotovil, da bo delavec iz oddaljenih držav v Sloveniji ostal dlje časa, opozarja Bruvo.

2. Zdravniški pregled.

Veljaven zdravniški pregled je mogoče opraviti le v Sloveniji. To pomeni: šele, ko kandidat dobi delovno dovoljenje in pride v Slovenijo, pojasnjuje Bruvo: »Če zdravniškega pregleda ne opravi, sta ves čas in strošek, vključno s plačano letalsko karto, zaman.«

3. Pred izborom ni mogoče opraviti razgovorov v živo.

Razgovor prek aplikacije oziroma posnetka je lahko zelo omejujoč, opozarja Bruvo: »V panogah, kot so turizem, proizvodnja in skladišče (kuharji, varilci, orodjarji, vozniki viličarja in podobno), kjer posamezni pogoji dela zahtevajo ustrezno pripravljenost, višino, specifične veščine kandidata, je pogovor v živo pomemben.«

4. Iskanje nastanitve in ureditev prevoza na delo.

Delavci iz balkanskih držav si zaradi poznanstev in omrežja rojakov praviloma lažje sami uredijo nastanitev v Sloveniji. Iz oddaljenih držav te možnosti nimajo, opozarja Bruvo: »Poleg tega je v nekaterih regijah v Sloveniji izjemno težko dobiti ustrezno in ne predrago nastanitev.«

Delavci iz oddaljenih držav nimajo svojega prevoza in veljavnega vozniškega izpita. Zato je zanje treba dodatno urediti prevoz na delo, če ni nastanitev v bližini. »To je izziv zlasti v primeru dela v več izmenah.«

5. Znanje jezika.

V azijskih državah v glavnem govorijo bolj ali manj dobro angleško, pravi Bruvo: »Filipinci zelo dobro, Indijci in Nepalci slabše.« Podjetja poročajo, da je to lahko izziv, ker v panogi proizvodnje in logistike veliko slovenskih sodelavcev in izmenovodij ne govori dobro angleško.

»Za podjetja, kjer je zaradi specifike poslovanja potrebna intenzivna dnevna komunikacija med oddelki, je znanje jezika zelo pomembno. Enako velja tam, kjer je zaradi specifike poslovanja veliko dokumentacije in navodil, ki jih je treba ustrezno izpolniti v slovenskem jeziku.«

6. Logistika ob prihodu v Slovenijo.

Bruvo opozarja, da tuji delavci iz oddaljenih držav ne poznajo nikogar v Sloveniji, zato se slabše znajdejo pri nujnih opravilih, kot je odpiranje bančnega računa, iskanje zdravnika in podobno.

7. Integracija v podjetje in lokalno okolje.

Integracija je ključna, saj je Slovenija nacionalno zelo homogena. Prebivalcev iz bivših jugoslovanskih držav v resnici nikoli nismo šteli med tujce, nadaljuje Bruvo in ugotavlja: »Prihodnje potrebe po kadrih, ki bodo zaradi pomanjkanja prihajali iz bolj oddaljenih držav, bodo vplivali na mnenje in razpoloženje v slovenski družbi, zato je integracija izjemno pomembna.«

Pred prihodom tujca je ključno, da podjetje razvije razumevanje njegove kulture, opozarja Sabina Velić iz podjetja Manpower: »Usposabljanje obstoječih zaposlenih za delo v multikulturnem okolju bo olajšalo integracijo in zmanjšalo možnosti za konflikte.«

Tudi Peter Bruvo napoveduje, da bodo velika slovenska podjetja potrebovala samostojno osebo, tako imenovanega integracijskega menedžerja, ki bo sodeloval z vsemi pomembnimi subjekti v lokalnem okolju (občino, cerkvijo, športnimi in drugimi društvi, policijo in podobno), da bo integracija uspešna.

Na drugi strani pa so tudi za tujca, ne glede na to, iz katere države prihaja, zelo dragocene informacije o kulturi, vrednotah in pravilih znotraj podjetja, dodaja Velićeva: »To so teme, o katerih je treba premisliti in skladno s postavljenimi cilji oblikovati ‘onboarding’ proces, ki bo olajšal integracijo tujca.«

8. Posebnosti v kulturi in navadah.

Delavci imajo drugačne poglede na pomembnost časovnih rokov, intenziteto dela, pomembnost upoštevanja standardov, razlaga Peter Bruvo: »Pri Indijcih je denimo zelo pomembno, da so delavci iz istih kast. Različne kaste ne komunicirajo med sabo in ne sodelujejo.«